Nakup turških delnic je špekulativna naložbena priložnost

Turški kapitalski trg je letos doživel pravi polom. Glavni problem je padajoča vrednost turške lire, ki je trenutno na zgodovinsko nizkih ravneh. Turčijo pesti relativno visok primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance in je ranljiva v primeru višjih cen nafte, ki je glavni uvozni artikel. Rastoče cene nafte in slabitev valute Turčiji niso naredile usluge. Globalni vlagatelji so v okolju zviševanja obrestnih mer še posebno pozorni na države, ki imajo tako imenovani twin deficit – primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance in proračunski primanjkljaj, in Turčija je ena od njih.

Glavnina težav na turškem kapitalskem trgu se je začela s sklicem predčasnih parlamentarnih volitev. Vodilna stranka AKP predsednika Erdoğana je predčasne volitve podprla. Zaradi nabiranja političnih točk se je Erdoğan začel vpletati v vodenje centralne banke na način, ki je skregan z ekonomsko logiko. Vztrajal je, da visoke obrestne mere povzročajo inflacijo in da bi morale banke zniževati obresti. Turški centralni banki je kljub vmešavanju uspelo urgentno zvišati obrestno mero za 300 bazičnih točk ter delno umiriti padanje valute in trg.

Dobri makroekonomski obeti

V primerjavi z državami v regiji je turški kapitalski trg, upoštevaje vrednotenje, poceni, kar je predvsem posledica geopolitičnega tveganja v širši regiji kot tudi in predvsem zaradi zadnjih odločitev predsednika Erdoğana. Zato na trgu vlada strah, da bodo bonitetne hiše še dodatno znižale bonitetno oceno državi in povzročile nadaljnji beg.

Makroekonomsko ima Turčija sicer dobre obete. Gospodarska rast je s 7,4 odstotka ena najvišjih v regiji, ki ima kljub trenutni krizi spodbudne srednjeročne obete, ki so predvsem odraz domačega povpraševanja in ugodne demografske slike.

Padanje vrednosti domače valute je povzročilo dodatne inflacijske pritiske, kar pomeni, da zaupanje med tujimi vlagatelji lahko povrne samo ustrezno zvišanje ključnih obrestnih mer. Prve poteze centralne banke so zadeve umirile in padanje vrednosti valute se je začasno ustavilo. A umiritev razmer na turškem trgu je trajala le slab teden. Turška centralna banka kot tudi vodstvo države na čelu z Erdoğanom so hitro ugotovili, da zgolj ena poteza ne bo dovolj. Tako so v četrtek po zasedanju centralne banke ključno obrestno mero zvišali za dvakrat več, kot so bila pričakovanja na trgu. Takojšen odziv vlagateljev je bil pozitiven, tako na delniškem kot na valutnem trgu. Dejstvo pa je, da bo za dolgoročno stabilizacijo razmer treba sprejeti še dodatne ukrepe, predvsem za povrnitev zaupanja, a teh pred volitvami ni pričakovati.

V izogib tveganju

Zaradi popularnosti predsednika Erdoğana zmaga njegove stranke za zdaj ni negotova. Zato pričakujem, da se bodo razmere po volitvah umirile in da bo tudi centralna banka, ki ne bo pod pritiskom predvolilnega afekta, lahko izvedla še dodatne ukrepe, če bo treba. Letos je turški trg, merjen v evrih, izgubil že okrog 25 odstotkov, in če si povrne zaupanje, bi v drugi polovici leta lahko postal eden donosnejših. Treba pa se je zavedati, da je trenutno nakup turških delnic predvsem špekulativne narave. Varneje je vlagati v indeksni sklad (TUR US) ali točke vzajemnega sklada, ki investira na turški trg, saj se tako izognemo dodatnemu tveganju pri nakupu posamezne delnice.