Vlada razrešila prvega moža DUTB Borisa Novaka

Vlada je kot skupščina Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) razrešila neizvršnega direktorja slabe banke Borisa Novaka, smo izvedeli neuradno. Vlada v sinočnjem sporočilu za javnost tega ni objavila, njeno pojasnilo še čakamo. Nam je pa razrešitev s funkcije danes potrdil Novak.



»Vlada ima pravico, da me imenuje ali razreši s položaja. Spoštujem odločitev,« je za Delo povedal Boris Novak. O vzroku razrešitve ni hotel govoriti.

Po naših informacijah pa je bila vzrok za razrešitev menda njegova neaktivnost na pomembnih področjih. Novaka, ki je sicer tudi direktor Pošte Slovenija, je na omenjeno funkcijo junija lani imenovala prav aktualna vlada, neuradno pa je mogoče izvedeti, da so bili z njegovim delom zadovoljni tudi zaposleni na DUTB.

Novak je bil tudi predsednik upravnega odbora DUTB, kdo ga bo zamenjal, še ni znano. Tudi ta odgovor še čakamo. Novak je na čelu slabe banke lani zamenjal Tomaža Beska, ki je veljal za tesnega zaveznika prejšnjega premiera Marjana Šarca. Neizvršni direktorji DUTB so še Alekdander Lozej, Marko Tišma in Alenka Urnaut Ropoša. Vsak od njih je izbranec ene od koalicijskih strank. Kdo bo Novaka zamenjal na čelu slabe banke, še ni znano, pričakovati pa je, da bo šlo za ime iz kroga SDS. Neuradno se omenjajo izvršni direktor DUTB Dimitrij Piciga in Franc Dover, direktor mariborske Snage in prvi nadzornik Holdinga slovenskih elektrarn.

 

Poseganje v lastne kadre

Aktualna vlada se že vse o začetka prevzema oblasti ukvarja z intenzivnim kadrovanjem: najprej v državnih organih, nato še v javnih zavodih, državnih podjetjih in regulatornih organih. Prej je večinoma brez pojasnil zamenjevala kadre prejšnje vlade, zdaj je posegla kar v kader, ki ga je imenovala sama. S takšnimi praksami smo se soočali tudi že v času prejšnjih vlad. Za časa vlade Marjana Šarca je, denimo, član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) postal Andrej Božič, ki pa se je moral nato menda zaradi nedojemljivosti za ideje lastnikov s tega mesta posloviti.



Posledica takšnih političnih posegov so nenehne menjave v državnih družbah. Samo v DUTB se je od leta 2013 zamenjalo šest predsednikov upravnega odbora in pet glavnih izvršnih direktorjev. V SDH se je od leta 2014 zvrstilo pet šefov, še več menjav je bilo s člani sicer tričlanske uprave. Nazadnje sta konec januarja iz nje sporazumno odšla Boštjan Koler in Boris Medica, tako da je morala družba zaradi nepopolnosti po sodni poti vanjo imenovati Vanesso Grmek. Tudi Finančna uprava je že od začetka septembra po nenadni zamenjavi direktorja Petra Jenka brez vodstva s polnim mandatom. Začasno jo vodi Irena Nunčič, ki pa je po poročanju radia Slovenija umaknila kandidaturo, zato bo morala vlada razpis za mesto direktorja Fursa ponoviti.

Politično kadrovanje

Ekonomist dr. Bogomir Kovač opaža, da se kadrovske menjave v državnih skladih in družbah po tekočem traku dogajajo v vseh vladah: »Glede na obstoječi režim kadrovanja in politično kulturo, ki se le še slabša, tudi ni pričakovati nobenih sprememb. Problem je seveda, ker je povprečno trajanje slovenskih vlad v zadnjih desetih letih leto in pol. In pri teh političnih preobratih potem sledijo nove politične zamenjave.«


Meni, da je ta zgodba vse bolj brezupna in spolitzirana, saj se iščejo le še ubogljivi kadri. »Če pa slučajno niso ubogljivi kužki, jih zamenjajo, četudi so njihovi,« dodaja. Opozarja, da je posledično nabor ljudi, ki bi te funkcije še bili pripravljeni sprejeti, vedno slabši: »Tako kot se nam to dogaja v politiki, je to tudi pri teh institucijah.«


Kovač rešitev vidi v poklicni standardizacije kadrov, saj potem posegi ne bi bili tako svobodni: »Morali bi priti do sistema imenovanja, ki ni vezan na politične odločitve vlade ali parlamenta, ampak bi morali izhodiščno kadrovsko strukturo zaupati relevantni instituciji. V primeru DUTB bi lahko bila denimo Banka Slovenije. Potem bi te strukture lahko same skrbele za rekrutacijo kadrov.«