OECD predlaga obdavčitev malice in prevoza na delo, nepremičninski davek

Slovenija potrebuje davčno reformo, s katero bi davčno razbremenila prispevke za socialno varnost, to znižanje pa bi nadomestila z drugimi dajatvami, pravijo v OECD.
Objavljeno
13. junij 2018 14.33
Posodobljeno
13. junij 2018 18.35
Mateja Vraničar Erman: »Ukrepe bo sprejemala prihodnja vlada.« FOTO: Jure Eržen/Delo
Nejc Gole
Nejc Gole
Slovenija potrebuje davčno reformo, s katero bi davčno razbremenila prispevke za socialno varnost, to znižanje pa nadomestila s spremembami dohodnine, razširitvijo osnove za davek na dodano vrednost in z davkom na nepremičnine, priporoča OECD.

Poročilo Preoblikovanje sistema dohodnine v Sloveniji so v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravili po naročilu slovenske vlade. Poročilo daje nabor možnih ukrepov, o njih bomo nadaljevali pogovore s strokovno javnostjo in socialnimi partnerji, končne odločitve pa bodo prepuščene prihodnji vladi, je dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Po njenih besedah je čas med dvema vladama najboljši za analitično delo: »Tako omogočamo, da lahko prihodnja vlada pripravi konkretne ukrepe iz tega nabora in jih uveljavi že v prvi polovici svojega mandata.«


Starejši dlje na trgu dela


Namen davčne reforme je Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva, je poudaril Bert Brys iz centra za davčno politiko pri OECD: »Davčna reforma bi starejše delavce morala spodbuditi, da dlje časa ostanejo na trgu dela, mlajše pa, da nanj prej vstopijo. Prav tako bi morala zmanjšati brezposelnost, zlasti nizko usposobljenih delavcev.«

Za trdno financiranja sistema socialnega varstva brez zmanjšanja pravic bo morala reforma deloma preusmeriti financiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema s prispevkov za socialno varnost na splošno obdavčenje. Ob tem so potrebne tudi reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema ter trga dela, so prepričani v OECD.

S prispevki za socialno varnost se namreč v Sloveniji pobere 40 odstotkov skupnih davčnih prihodkov, v državah OECD pa povprečno 26 odstotkov. Po drugi strani države OECD v povprečju z dohodnino poberejo 25 odstotkov skupnih davčnih prihodkov, Slovenija pa 14 odstotkov. Zato OECD priporoča znižanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih za pet odstotnih točk. To bi po njihovem spodbudilo večjo delovno aktivnost trenutno brezposelnih, pa tudi tistih z nizkimi dohodki, nizko usposobljenih in starejših.
 

Preoblikovanje dohodninske lestvice


Zaradi zmanjšanja prispevkov za socialno varnost bi bilo treba poiskati dodatne prilive, saj morajo biti vsi ukrepi nevtralni za javne finance. Znižanje prispevkov za pet odstotnih točk bi davčne prihodke zmanjšalo za 519 milijonov evrov. Zato bi bilo med drugim treba preoblikovati dohodninsko lestvico. OECD predlaga ukinitev najvišjega dohodninskega razreda. Skupna stopnja visokih prispevkov za socialno varnost in 50-odstotna davčna stopnja znašata 61 odstotkov, kar je največ med državami OECD, je poudaril Brys. Po drugi strani bi se lahko zvišale davčne stopnje v drugem, tretjem in četrtem davčnem razredu, v najnižjem pa bi lahko ostale nespremenjene, da bi se učinek zmanjšanja socialnih prispevkov čim bolj poznal v denarnicah najslabše plačanih.

Predlagajo še razširitev dohodninske osnove, med drugim z odpravo oprostitve za povpračilo stroškov prevoza na delo in malice ter z obdavčitvijo nagrad.

Za znižanje visoke davčne obremenitve dohodkov od dela ima Slovenija velikodušne davčne olajšave, zlasti za družine z otroki, kar bi lahko reformirali, so še ocenili v OECD.
 

Zmanjšanje uporabe nižjih stopenj DDV


Zavzemajo se za ohranitev splošne 22-odstotne stopnje DDV in zmanjšanje uporabe nižjih stopenj DDV. Nekatere izdelki in storitve, ki so obdavčeni po znižani stopnji DDV, namreč bolj koristijo bogatim kot revnim. To velja za kulturne dejavnosti, hotele, restavracije in letalski prevoz, so našteli.

Brys je še omenil možnosti za davčno prestrukturiranje dohodka iz kapitala na ravni posameznika. V Sloveniji se denimo trenutno pobere zelo malo davkov od lastništva nepremičnin. Prihodki iz davka ne nepremičnine bi bili po njegovih besedah tudi bolj stabilen vir za občinske proračune kot pa denar iz dohodnine.