Skupina NLB v prvem četrtletju z 29-odstotnim padcem dobička

Skupina NLB nadaljuje s trendom pozitivnega poslovanja, v prvem četrtletju 2018 je ustvarila 57,7 milijona evrov čistega dobička.
Objavljeno
24. maj 2018 16.04
Posodobljeno
24. maj 2018 16.32
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
T. V., STA
T. V., STA
Ljubljana – Nadzorni svet NLB se je na seji seznanil s poslovanjem Skupine NLB. 57,7 milijona evrov čistega dobička je sicer 29 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, a je takrat na rezultat vplivalo obsežno sproščanje skupinskih rezervacij. K dobičku so pomembno prispevale vse strateške bančne članice.

V lanskem prvem četrtletju je skupina NLB sprostila za 25,4 milijona evrov oslabitev in rezervacij za kreditna tveganja, v letošnjih prvih treh mesecih pa se je ta številka ustavila pri 3,5 milijona evrov, je razvidno iz medletnega poročila o poslovanju, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Na sprostitev v prvem četrtletju 2017 je v veliki meri vplivala sprostitev skupinskih rezervacij v višini približno 21 milijonov evrov v tem obdobju, predvsem v segmentu korporativnega bančništva.


Delež slabih posojil pada


Čisti prihodki skupine so v letošnjem prvem četrtletju znašali 130,4 milijona evrov, kar je na enaki ravni kot v prvih treh mesecih lani. Obrestni prihodki so ostali stabilni, prihodki od opravnin in provizij so porasli za pet odstotkov, drugi neobrestni prihodki pa so se nekoliko znižali.

Delež slabih posojil še naprej pada in je v prvem četrtletju znašal 8,8 odstotka, delež nedonosnih izpostavljenosti pa se je znižal na 6,2 odstotka. Trendi na področju upravljanja nedonosnih izpostavljenosti so dobri in v NLB pričakujejo, da bodo celo presegli načrtovane cilje.


Več povpraševanja po potrošniških kreditih


Konec prvega četrtletja 2018 so bruto krediti strankam znašali 7,5 milijarde evrov, kar je dva odstotka manj kot četrtletje prej. Pri tem je zaradi prenosa ključnih komitentov na prestrukturiranje in večjega obsega zapadlih posojil opaziti pomembno znižanje na segmentu ključna, srednja in mala podjetja, medtem ko se je obseg kreditov prebivalstvu v Sloveniji povečal.

Povečano povpraševanje je skupina NLB v prvem četrtletju opažala predvsem po potrošniških kreditih. V tem obdobju jih je odobrila 83 milijonov evrov, kar je 19,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ob tem je obdržala vodilni položaj s tržnim deležem pri kreditih prebivalstvu, znašal je 23,5 odstotka.

NLB je v letošnjem prvem četrtletju prodala tudi svojo skopsko družbo NLB Nov penziski fond, s čimer je iztržila 12,2 milijona evrov kupnine.


Bilančna vsota se je povečala


Bilančna vsota skupine NLB se je v letošnjem prvem četrtletju povečala za dva odstotka in je konec marca znašala 12,4 milijarde evrov. Del povečanja izhaja iz nenehnega priliva depozitov, del pa iz prilagoditev, ki so posledica implementacije mednarodnih računovodskih standardov.

Slovenija bi morala do konca lanskega leta izpeljati vsaj delno privatizacijo NLB in ker tega ni storila, je Evropski komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov delnic te največje slovenske banke. A komisija je podvomila, da so te kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovredne prvotni prodajni zavezi, zato je konec letošnjega januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede NLB.