Temni oblaki nad Nemčijo, Ifo oklestil napoved gospodarske rasti
Trumpova ekonomska politika niža izvozna pričakovanja Nemcev, Umar še vztraja pri napovedi naše petodstotne rasti.
Ljubljana – Če je bilo lansko leto v znamenju višanja gospodarskih obetov v Evropi, je zdaj ravno obratno. Vodilni nemški inštitut, münchenski Ifo, je tako krepko, za tretjino, oklestil napoved nemške gospodarske rasti za letos, in sicer z 2,6 na 1,8 odstotka.
Ifo je ob tem, z 2,1 na 1,8 odstotka, znižal tudi napoved nemške gospodarske rasti za prihodnje leto. Poslabšane napovedi odražajo šibkejši zagon nemške ekonomije v začetku leta 2018, rast pa je pod pričakovanji tudi zaradi vse bolj zapletenih razmer v mednarodnem okolju.
»Temni nevihtni oblaki se kopičijo nad nemškim gospodarstvom,« je ob predstavitvi napovedi povedal vodilni analitik Ifa Timo Wollmershäuser – izpostavil je novo evrsko krizo, ki bi jo lahko sprožila Italija in trgovinsko vojno, ki veje iz ZDA – in dodal, da se bo gospodarska rast v Nemčiji sicer nadaljevala, a zagotovo ne s takšnim zagonom kot lani.
Navzlic vse večjim tveganjem in slabšim obetom rasti, zlasti kar zadeva izvoz, pa Ifo za zdaj ostaja optimističen pri nemških gradbenih naložbah, napoveduje tudi solidne premike na trgu dela. Število brezposelnih v evropski gospodarski lokomotiivi naj bi se z lanskih 2,5 milijona letos znižalo na 2,3 in prihodnje leto na 2,2 milijona, armada zaposlenih naj bi porasla s 44,2 na 45,2 milijona. Nemčija naj bi letos in prihodnje leto ohranjala proračunski presežek. In čeprav na Nemce že leta letijo kritike, naj povečajo uvoz in s tem prispevajo k višji gospodarski rasti v Uniji, bo ta država napovedih Ifa še naprej beležila letni presežek na tekočem računu plačilne bilance v višini skoraj 270 milijard evrov (več kot 7,5 odstotka BDP).
Kaj ohlajanje v najpomembnejši gospodarski partnerici pomeni za naše izvoznike v Nemčijo in širše? »Ni še razlogov za preplah,« meni vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc, ki sicer v prihodnjih mesecih pričakuje nekoliko manjšo rast slovenskega izvoza, kot smo jo bili vajeni doslej. Po oceni GZS se bo »rast izvoza umirila z zdajšnje 10-odstotne medletne rasti (pri blagu) na okoli šest odstotkov. Sentiment predelovalnih dejavnosti se je pri izvoznih naročilih v aprilu in maju ohladil, a je še vedno zgodovinsko visoko in na ravneh z lanskega leta«.
Zelo zadržana napoved uglednega inštituta za Nemčijo je predvsem posledica znižane ocene o rasti potrošnje gospodinjstev v Nemčiji (na 1,3 odstotka) in precej nižje rasti izvoza, ki naj bi se letos realno okrepil le za le tri odstotke (lani za 4,6 odstotka).
Ocena letošnje rasti nemškega izvoza in uvoza se je skoraj razpolovila, še izpostavlja sogovornik, ki se mu po drugi strani zdi nekoliko presenetljiva napovedana nizka rast zasebne potrošnje v Nemčiji, »saj rast realnih plač, novega zaposlovanja ter ugodni pogoji kreditiranja vseeno zagotavljajo dobre razmere za večjo potrošnjo Nemcev.«
V Umarju ne glede na zaskrbljujoče signale, ki prihajajo iz Nemčije, vztrajajo pri svoji pomladanski napovedi o visoki, petodstotni gospodarski rasti v Sloveniji v 2018, ugotavljajo pa, da se uresničujejo nekatera tveganja, ki so jih izpostavili predvsem v mednarodnem okolju.
»V Sloveniji so se v letošnjem prvem četrtletju nadaljevala ali celo izboljšala gibanja, povezana z domačim delom [rasti]. Podatki o naložbah in osebnem trošenju so ostali ugodni. Pri podatkih o izvozu in uvozu pa se kaže umirjanje v mednarodnem okolju, tudi v največjih gospodarstvih, s katerimi največ sodelujemo. Je pa za zdaj še prezgodaj za dokončno sklepanje, kaj za nas pomeni to mednarodno umirjanje v prvem četrtletju. Nekateri razlogi so bolj enkratni, drugi pa so strukturne narave in povezani s tem, kar se dogaja v Nemčji in na mednarodni sceni, z negativnimi posledicami ekonomske politike ZDA,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.
Ifo je ob tem, z 2,1 na 1,8 odstotka, znižal tudi napoved nemške gospodarske rasti za prihodnje leto. Poslabšane napovedi odražajo šibkejši zagon nemške ekonomije v začetku leta 2018, rast pa je pod pričakovanji tudi zaradi vse bolj zapletenih razmer v mednarodnem okolju.
Temni oblaki nad Nemčijo
»Temni nevihtni oblaki se kopičijo nad nemškim gospodarstvom,« je ob predstavitvi napovedi povedal vodilni analitik Ifa Timo Wollmershäuser – izpostavil je novo evrsko krizo, ki bi jo lahko sprožila Italija in trgovinsko vojno, ki veje iz ZDA – in dodal, da se bo gospodarska rast v Nemčiji sicer nadaljevala, a zagotovo ne s takšnim zagonom kot lani.
Navzlic vse večjim tveganjem in slabšim obetom rasti, zlasti kar zadeva izvoz, pa Ifo za zdaj ostaja optimističen pri nemških gradbenih naložbah, napoveduje tudi solidne premike na trgu dela. Število brezposelnih v evropski gospodarski lokomotiivi naj bi se z lanskih 2,5 milijona letos znižalo na 2,3 in prihodnje leto na 2,2 milijona, armada zaposlenih naj bi porasla s 44,2 na 45,2 milijona. Nemčija naj bi letos in prihodnje leto ohranjala proračunski presežek. In čeprav na Nemce že leta letijo kritike, naj povečajo uvoz in s tem prispevajo k višji gospodarski rasti v Uniji, bo ta država napovedih Ifa še naprej beležila letni presežek na tekočem računu plačilne bilance v višini skoraj 270 milijard evrov (več kot 7,5 odstotka BDP).
Izvoz nižji, a »še ni še razlogov za preplah«
Kaj ohlajanje v najpomembnejši gospodarski partnerici pomeni za naše izvoznike v Nemčijo in širše? »Ni še razlogov za preplah,« meni vodja analitike pri GZS Bojan Ivanc, ki sicer v prihodnjih mesecih pričakuje nekoliko manjšo rast slovenskega izvoza, kot smo jo bili vajeni doslej. Po oceni GZS se bo »rast izvoza umirila z zdajšnje 10-odstotne medletne rasti (pri blagu) na okoli šest odstotkov. Sentiment predelovalnih dejavnosti se je pri izvoznih naročilih v aprilu in maju ohladil, a je še vedno zgodovinsko visoko in na ravneh z lanskega leta«.
Zelo zadržana napoved uglednega inštituta za Nemčijo je predvsem posledica znižane ocene o rasti potrošnje gospodinjstev v Nemčiji (na 1,3 odstotka) in precej nižje rasti izvoza, ki naj bi se letos realno okrepil le za le tri odstotke (lani za 4,6 odstotka).
Ocena letošnje rasti nemškega izvoza in uvoza se je skoraj razpolovila, še izpostavlja sogovornik, ki se mu po drugi strani zdi nekoliko presenetljiva napovedana nizka rast zasebne potrošnje v Nemčiji, »saj rast realnih plač, novega zaposlovanja ter ugodni pogoji kreditiranja vseeno zagotavljajo dobre razmere za večjo potrošnjo Nemcev.«
Umar (še) ne spreminja napovedi za Slovenijo
V Umarju ne glede na zaskrbljujoče signale, ki prihajajo iz Nemčije, vztrajajo pri svoji pomladanski napovedi o visoki, petodstotni gospodarski rasti v Sloveniji v 2018, ugotavljajo pa, da se uresničujejo nekatera tveganja, ki so jih izpostavili predvsem v mednarodnem okolju.
»V Sloveniji so se v letošnjem prvem četrtletju nadaljevala ali celo izboljšala gibanja, povezana z domačim delom [rasti]. Podatki o naložbah in osebnem trošenju so ostali ugodni. Pri podatkih o izvozu in uvozu pa se kaže umirjanje v mednarodnem okolju, tudi v največjih gospodarstvih, s katerimi največ sodelujemo. Je pa za zdaj še prezgodaj za dokončno sklepanje, kaj za nas pomeni to mednarodno umirjanje v prvem četrtletju. Nekateri razlogi so bolj enkratni, drugi pa so strukturne narave in povezani s tem, kar se dogaja v Nemčji in na mednarodni sceni, z negativnimi posledicami ekonomske politike ZDA,« pravi direktor Umarja Boštjan Vasle.
