Zavarovalniški sektor se bo moral prilagoditi
Naravne nesreče, nizke obrestne mere in gospodarske spremembe silijo zavarovalnice v spremembe.
Odpri galerijo
Tudi poslovno okolje zaradi vse pogostejših naravnih nesreč postaja bolj nepredvidljivo, ugotavlja direktor AZN Gorazd Čibej.
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Zavarovalnice se kljub dobičkonosnemu poslovanju srečujejo z velikimi poslovnimi tveganji, ki so posledica dolgega obdobja nizkih obrestnih mer, pogostejših naravnih nesreč, spreminja pa se tudi demografska slika prebivalcev. Na vse to bodo vplivale tudi gospodarske spremembe, povezane z okrevanjem po epidemiji, ki so usmerjene v trajnostni razvoj gospodarstva.
Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je pripravila zavarovalniško konferenco, ki je bila seveda tudi v znamenju vpliva epidemije na zavarovalniški sektor. Zavarovalnice, ki imajo velik del sredstev naloženih v instrumente s fiksnim donosom, se že dlje časa ubadajo z negativnimi obrestnimi merami državnega dolga. Povrhu vsega postaja bolj nepredvidljivo tudi poslovno okolje zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, tudi epidemije, ugotavlja direktor AZN Gorazd Čibej.
Pred finančnim sektorjem so tudi opaznejše regulatorne spremembe, opozarja minister za finance Andrej Šircelj in našteje tri ključne dogodke na finančnem področju, ki se bodo zgodili med predsedovanjem Slovenije. To so revizija mehanizmov v zavarovalništvu (Solvency II), spremembe okvirov poslovanja bank (Basel III) in trajnostni paket, namenjen okrevanju po epidemiji. Šircelj pravi, da je za slovenski zavarovalniški trg zelo pomembno, da bodo spremembe regulatornega okvira delovanja zavarovalnic uravnotežene.
Od sprememb, ki naj bi jih evropska komisija predstavila septembra, Čibej pričakuje ustrezno oceno učinka trenutnih razmer glede obrestnih mer v luči zahtev direktive, predlog posodobitve regulatornega okvira in dopolnitev mikrobonitetnega okvira. Kot ključno v času epidemije pa Šircelj navaja učinkovito ukrepanje EU, med drugim z omogočanjem odstopanja od omejitev pakta stabilnosti in mehanizmi za zagotavljanje likvidnosti in preprečevanje odpuščanj ter usmeritvijo v ukrepanje za prehod v digitalizacijo in trajnostno, zeleno gospodarstvo.
V kratkem bo na voljo veliko denarja za investicije, začele se bodo številne reforme in pri tem bo nujna preudarnost, dodaja Šircelj. Zavarovalniški sektor bo imel po njegovem mnenju ključno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in unije kapitalskih trgov.
Zaradi bistvenih sprememb poslovnega okolja in demografskih sprememb bodo morale zavarovalnice ponuditi nove produkte. S svojimi naložbenimi portfelji imajo tudi aktivno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Veliko vlogo pri tem bodo imeli tudi podatki, s katerimi razpolagajo zavarovalnice.
Na to opozarja tudi predsednik uprave zavarovalne skupine Sava Marko Jazbec, ki pravi, da bodo podatki čedalje pomembnejši pri oblikovanju produktov in poslovnih modelov, zlasti zaradi nepredvidljivosti in nestanovitnosti v prihodnjem obdobju. Jazbec pri tem dodaja, da bi morali še posebej pri mlajših povečati finančno ozaveščenost in jih spodbuditi, da v aktivnem obdobju ustvarijo čim več dohodka, ki jim bo po upokojitvi omogočil boljše življenje.
Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je pripravila zavarovalniško konferenco, ki je bila seveda tudi v znamenju vpliva epidemije na zavarovalniški sektor. Zavarovalnice, ki imajo velik del sredstev naloženih v instrumente s fiksnim donosom, se že dlje časa ubadajo z negativnimi obrestnimi merami državnega dolga. Povrhu vsega postaja bolj nepredvidljivo tudi poslovno okolje zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, tudi epidemije, ugotavlja direktor AZN Gorazd Čibej.
Šircelj o ciljih predsedovanja
Pred finančnim sektorjem so tudi opaznejše regulatorne spremembe, opozarja minister za finance Andrej Šircelj in našteje tri ključne dogodke na finančnem področju, ki se bodo zgodili med predsedovanjem Slovenije. To so revizija mehanizmov v zavarovalništvu (Solvency II), spremembe okvirov poslovanja bank (Basel III) in trajnostni paket, namenjen okrevanju po epidemiji. Šircelj pravi, da je za slovenski zavarovalniški trg zelo pomembno, da bodo spremembe regulatornega okvira delovanja zavarovalnic uravnotežene.
Od sprememb, ki naj bi jih evropska komisija predstavila septembra, Čibej pričakuje ustrezno oceno učinka trenutnih razmer glede obrestnih mer v luči zahtev direktive, predlog posodobitve regulatornega okvira in dopolnitev mikrobonitetnega okvira. Kot ključno v času epidemije pa Šircelj navaja učinkovito ukrepanje EU, med drugim z omogočanjem odstopanja od omejitev pakta stabilnosti in mehanizmi za zagotavljanje likvidnosti in preprečevanje odpuščanj ter usmeritvijo v ukrepanje za prehod v digitalizacijo in trajnostno, zeleno gospodarstvo.
V kratkem bo na voljo veliko denarja za investicije, začele se bodo številne reforme in pri tem bo nujna preudarnost, dodaja Šircelj. Zavarovalniški sektor bo imel po njegovem mnenju ključno vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in unije kapitalskih trgov.
Jazbec za večjo finančno ozaveščenost mladih
Zaradi bistvenih sprememb poslovnega okolja in demografskih sprememb bodo morale zavarovalnice ponuditi nove produkte. S svojimi naložbenimi portfelji imajo tudi aktivno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Veliko vlogo pri tem bodo imeli tudi podatki, s katerimi razpolagajo zavarovalnice.
Na to opozarja tudi predsednik uprave zavarovalne skupine Sava Marko Jazbec, ki pravi, da bodo podatki čedalje pomembnejši pri oblikovanju produktov in poslovnih modelov, zlasti zaradi nepredvidljivosti in nestanovitnosti v prihodnjem obdobju. Jazbec pri tem dodaja, da bi morali še posebej pri mlajših povečati finančno ozaveščenost in jih spodbuditi, da v aktivnem obdobju ustvarijo čim več dohodka, ki jim bo po upokojitvi omogočil boljše življenje.
