Novomeškega Laboda ni več

V novomeški tovarni Labod je zaposlenih le še 17 delavcev. Družba je nelikvidna in prezadolžena; dobrih sedem milijonov evrov terjatev, od katerih je slabih 90.000 evrov prednostnih, bi poplačala v devetih letih.

Objavljeno
05. januar 2011 21.24
Zdenka Lindič Dragaš, Novo mesto
Zdenka Lindič Dragaš, Novo mesto
Ljubljana, Novo mesto – Še tik pred novim letom je marsikomu ostala v ušesih reklama za Labod s 85-letno tradicijo v elektronskih medijih. A od novomeške konfekcionarske tovarne zdaj ni ostalo tako rekoč nič več. Za njen preostanek, v katerem je le še 15 zaposlenih, je uprava predlagala uvedbo postopka prisilne poravnave. Družba je nelikvidna in prezadolžena; dobrih sedem milijonov evrov terjatev, od katerih je slabih 90.000 evrov prednostnih, bi poplačala v devetih letih.

Glavni vzrok za slab finančni položaj Laboda je po mnenju izvršnega direktorja Darka Mastnaka zmanjševanje prodaje. Temu je lahko verjeti, saj so zaloge kakovostnih izdelkov Laboda lansko jesen prodajali po zelo znižanih cenah, novi prodajni artikli pa so daleč od blagovne znamke Labod, ki jo sicer nosijo, in temu primerna je (slaba) prodaja. Labod ima za vse terjatve dovolj premoženja, ki pa ni prosto, ampak je v celoti obremenjeno z dolgoročnimi posojili in hipotekami do leta 2020. Če bi namesto prisilne poravnave oklicali stečaj, vodstvo Laboda opozarja, da bi upniki dobili le četrtino terjatev, saj bi šli v stečaj tudi družbi Labod In in Biropro.

Prednostnim upnikom Laboda, ki jih je bilo pred slabima dvema letoma še približno dvesto, za zdajšnjo zgodbo ni več prav veliko mar. Gre namreč le še za zgodbo večinskega lastnika Franca Gajška, ki je pred slabima dvema letoma na dolgo razlagal, da namerava ohraniti Labod in od 100 do 120 delovnih mest od takratnih 190. Cepitev Laboda na proizvodni del, d. o. o., in prodajni del IN ter poznejše »prestrukturiranje« vsega v Labod, Labod Rep in Biropro nista dala rezultatov, tako da je Gajšek kljub drugačnim obetom ohranil le še Labodovo premoženje. Še tega zagotovo ne bi bilo več, če bi bil nepremičninski trg v zadnjem letu oziroma dveh bolj živ.