Nujna posodobitev kategorizacije

Portorož − »Analiza je pokazala, da je slovenski sistem kategorizacije hotelov v 89 odstotkih elementov zahtevnejši ali enak kot v sistemu Hotelstars, ki ga uporablja večina evropskih držav. Toda vseeno ga moramo posodobiti,« je povedala profesorica na Fakulteti za turistične študije Maja Uran Maravić, ki bo danes izsledke svoje študije predstavila na konferenci združenja hotelirjev v Gozdu - Martuljku.

Zakaj ste se lotili študije?

Naročnik je ministrstvo za gospodarstvo, ker je hotelo pridobiti podlago za spremembo kategorizacije nastanitvenih obratov oziroma njeno posodobitev. Naš sistem, ki temelji na nemškem, smo primerjali s sistemom Hotelstars, ki je v uporabi v že 13 državah, v še treh je v fazi implementacije, Slovenija pa ga proučuje. Kategorizacije hotelov posodabljajo na podlagi novih zahtev gostov, ki so jih raziskali v Evropi. Slovenskemu sistemu se pozna, da ni bil prenovljen, saj je gostinsko-turistična zbornica postopek načrtovane prenove leta 2014 ustavila.

V čem se sistema kategorizacij razlikujeta?

Sistem ocenjevanja Hotelstars je precej preprostejši in dopušča več prilagajanj, ker več meril ni obveznih, na primer velikost sob, število dvigal, predpisane ure določenih storitev. Pri nas je skriti gost neobvezni sestavni del ocene, v sistemu Hotelstars pa obvezen. Svetovna turistična organizacija ocenjuje kot najbolj napreden avstralski sistem kategorizacije, ker na končno kategorijo sob vplivajo tudi ocene gostov. Te ocene pri nas niso pomembne. Prihodnji teden bosta Slovenijo obiskala švicarska strokovnjaka, ki vodita kategorizacijo v švicarskem združenju hotelirjev, da nam pokažeta, kako poteka ocenjevanje po sistemu Hotelstars.

Pripombe so, da imamo določene vse »centimetre«, ne pa ravni storitev.

To je stalna pripomba hotelirjev. Nanjo opozarjajo povsod po svetu. Pri nas ni stalnega vzdrževanja, investiranja, hoteli so dizajnersko zastareli, obrabljeni. Za slabo kakovost v hotelih ne krivim zaposlenih, ampak vodje. Potrebujemo standarde, a tudi trening, nagrajevanje zaposlenih in nadzor. Brez naštetih elementov ni kakovosti. Dober hotelir preživi vsaj 80 odstotkov časa z gosti in v hotelu. Trije dobri slovenski hotelirji so Aleksander Valentin, Martin Šabec in Gregor Jamnik. Ne moreš popuščati finančniški logiki: mantra zmanjševanja stroškov se v hotelirstvu prej ali slej pozna.

Kaj bi spremenil v standardizaciji?

Nihče ne ve, kaj je to slovenska kakovost. Z uvedbo kategorizacije Hotelstars bi pridobili mednarodno prepoznavno ocenjevalno izhodišče. Naše hotelirstvo si težko privošči svetovne hotelske znamke, ne zmorejo plačevati marže zanje, potem moramo z mednarodnimi standardi povečati ugled ponudbe. Moja študija dokazuje, da je sistem Hotelstars blažji, bolj skladen s povpraševanji in pričakovanji gostov. Nočem pa s katero koli rešitvijo škodovati slovenskemu gospodarstvu.

Kdo naj upravlja kategorizacijo?

Kar 47 odstotkov vprašanih meni, da mora standarde določiti direktorat za turizem, ena tretjina, da naj jih gostinsko turistična zbornica. Dilema je tudi, ali naj izpolnjevanje standardov nadzira tržna inšpekcija ali naj to počne zbornica. Pri zbornici je problem v lažni kolegialnosti in popuščanju. Po standardih smo bliže severnoevropskim kriterijem in boljši od južne Evrope. Je pa res, da premalo vlagamo v hotelske obnove.

Boris Šuligoj