Obrestna mera ostaja enoodstotna

Evropska centralna banka (ECB) je danes na zasedanju sveta ECB pustila obrestno mero nedotaknjeno na 1 odstotku. Kljub še vedno negotovim razmeram v globalni ekonomiji pa naj bi zvišala pričakovanja glede rasti v evroobmočju za leto 2010.

Ka.L.
čet, 02.09.2010, 14:39

Ljubljana - Svet ECB danes prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Odločitve bo na novinarski konferenci popoldne podrobneje pojasnil predsednik banke Jean-Claude Trichet.

ECB je sicer med oktobrom 2008 in lanskim majem obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.

Finančni analitiki sicer predvidevajo, da bi Trichet lahko podaljšal izredni krizni program posojil, v skladu s katerim naj bi banka zaradi kreditne krize ponujala neomejeno likvidnost finančnim institucijam v območju evra vsaj do začetka naslednjega leta. (STA)

Ameriški vpliv na evropsko gospodarstvo

Ko je ECB nazadnje razmišljala o stopnji obrestne mere, so bili podatki sicer spodbudni. Pokazali so, da se je gospodarska rast v 16 državah evroobmočja v zadnjih treh mesecih dvignila za 1 odstotek; tudi zaradi 2,2-odstotne rasti izvozno močne Nemčije.

Kljub temu se bo trend rasti verjetno umiril, saj še vedno ni jasno, kdaj bo okrevalo ameriško gospodarstvo. Tudi dvig vrednosti japonskega jena slabša položaj japonskih izvoznikov, medtem ko je bil evropski gospodarski dvig posledica izboljšanja razmer na osnovi globalnega povpraševanja. Zato je pričakovati, da bo predsednik ECB Jean-Claude Trichet ob rednem mesečnem zasedanju o obrestni meri sporočil, da še ni čas za razpravo o njenem dvigu. Ta je na rekordno nizki stopnji že od maja 2009.

Višja obrestna mera bi ob upočasnitvi gospodarske rasti sicer varovala države pred zvišanjem inflacije, vendar pa bi jo lahko tudi zadušile.

ECB prav tako naj ne bi spreminjala posebnih likvidnostnih pogojev (obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti) za banke, ki so bili dogovorjeni na vrhuncu finančne krize, saj se zaveda, da bo bankam saniranje javnega dolga v mnogih evropskih državah težavno.

Vendar bo lahko Trichet kljub temu, vsaj glede na trenutno stanje, predvidel nove stopnje, medtem ko je predsednik ameriške centralne banke (Fed) Ben Bernanke sklenil, da bo morala Fed morda še enkrat pomagati ameriškemu gospodarstvu, če se bo to oslabilo. Glede na trenutne gospodarske podatke ECB pričakuje, da bo lahko dvignila projekcijo glede stopnje gospodarske rasti za leto 2010 na okoli 1,3 odstotka z junijskega 1 odstotka. Številke za leto 2011 pa bi bile lahko popravljene navzdol, in to ravno zaradi sedanjega upočasnjenega ameriškega gospodarskega okrevanja.

Sicer pa se je bruto domači proizvod (BDP) v območju evra in v EU v drugem četrtletju letos na ravni trimesečja tudi po Eurostatu zvišal za odstotek, glede na enako obdobje lani pa za 1,9 odstotka. Podatki o rasti na letni ravni so  glede na predhodno oceno višji za 0,2 odstotne točke.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se