Tiskane izdaje
Ljubljana - Druga novela zakona o javnem naročanju je po enotni oceni razpravljalcev na seji Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) zanič in odpravlja še tiste majhne varovalke, ki so jih v veljavni zakonodaji deležni mali gospodarski subjekti, večinoma podizvajalci.
Predsednik OZS Branko Meh je ob koncu razprave pozval vlado, naj preuči pripombe, saj želijo mali podjetniki le normalne pogoje. Če pa ministrstvo za javno upravo ne bo popravilo svojega predloga, člani OZS že pozivajo k protestom.
Pravilno je, da javnega naročila ne more dobiti nekdo, ki ne plačuje prispevkov in davkov, vendar bi morali imeti plačilo zagotovljeno tudi podizvajalci, pa ga nimajo. Malim podjetnikom gre v nos tudi, da se na javna naročila lahko prijavijo inženirska podjetja, z enim ali dvema zaposlenima, za katera je jasno, da bodo za delo najela podizvajalce, vendar jim jih teh ni treba navesti.
Zoran Simčič, predsednik sekcije gradbincev v OZS je razočaran, ker njihovih predlogov pri pripravi novele niso upoštevali. Prevečkrat je uporabljena beseda lahko, s kriteriji bi bilo treba natančneje opredeliti, kaj in kako. Podizvajalci, ki bi morali biti znani ob sami prijavi na razpis, bi morali biti po njegovih besedah poplačani neposredno od države, naročnika. Inženiring podjetja pa bi morala imeti vsaj petino lastne delovne sile. Bančne garancije malo gospodarstvo preveč izčrpujejo, zanje imajo zastavljeno vse premoženje. Zakon je po mnenju malih gradbincev pisan na kožo velikih.
Zakonski predlog ne rešuje najbolj perečih zadev, na katere je gospodarstvo opozarjalo enoglasno, je opozorila pravnica OZS Sabina Rupert. Upoštevati bi bilo treba ekonomsko najugodnejše cene, ne pa najnižjih, dampinških. Zakonske določbe so zapisane preveč ohlapno, tudi za ceno konkurenčnosti. Tudi javni naročniki bi morali po njenih besedah nositi enak del krivde kot glavni izvajalci. Tako pa niso prisiljeni k skrbnosti. Tudi naročnik bi moral dati garancijo, da bo poplačal podizvajalce. Zagotoviti bi bilo treba odgovornost javnih naročnikov za slabo pripravljene razpise in malomarno vodene postopke. Posledica so neplačani prispevki, neplačani podizvajalci. "Zakaj državljani ne moremo v trgovino brez denarja, javni naročniki pa lahko naročajo?"
Evropska direktivi ni treba slediti od črke do črke, torej lahko zahtevamo delitev na sklope vsepovsod tam, kjer je to možno, meni Rupertova. Danijel Lamperger, direktor OZS, pa ugotavlja, da ker delitev na segmente ni možna, javna naročila dobivajo glavni izvajalci, ki potem sploh ne delajo. Zato predlagajo v OZS delitev na sklope, da bi tisti, ki bodo res delali, lahko kandidirali.
Član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Dare Stojan se zaveda, da mora biti zakon usklajen z evropskim pravnim redom. A opravičila za to, da je sedanja novela nejasna, neprijazna do malega gospodarstva, ni. Tudi plačilo podizvajalcev ni samo stvar tega zakona ampak delovanja države. Večji problem kot zakon je praksa, kako se javna naročila izvajajo. Doslej smo se srečevali s slabo pripravljenimi razpisi, slabo izdelavo, ker birokrati ne naredijo svojih nalog. Ekonomsko najugodnejša cena ni najnižja cena, ker ta ni dobra, ker je produkt slab, plačamo ga pa vsi. Naročila dobijo veliki in manipulirajo z malimi.
Državni svetnik Alojz Kovšca ocenjuje, da se z novelo zakona o javnih naročilih ohranja konformni način obnašanja javnih naročnikov, ki niso za nič odgovorni. Plačila podizvajalcem so kot loterija. Odgovornost naročnikov ni le cena, tudi zagotovilo, da davkoplačevalci dobijo največ. Država naj uvede odgovornost naročnika, kaj se dogaja z naročilom. EU direktive države ne odvezujejo.
Ribniški obrtnik Franc Vesel je ugotavljal, da se država hvali, da bo pomagala drobnemu gospodarstvu, da bomo lepše živeli. Sedaj ima vlada idealno priložnost, da mali dobi plačano, kar naredi.
Tudi Franc Leskovec (OOZ Ljubljana Vič) je ugotavljal, da spoštovanje pogodb ni stvar javnega naročanja. Pogodbe je v vsakem primeru treba spoštovati. Neplačniki niso nova kategorija - sam od SCT nekaterih stvari ni dobil plačanih že iz časov Jugoslavije. Predlagal je osebno odgovornost podpisnikov pogodb.
Na javnih naročilih v nekaterih dejavnostih nastopajo tudi invalidska podjetja - v grafični dejavnosti je tega veliko, je ugotavljal Bernard Bucik iz sekcije grafičarjev. Invalidska podjetja so subvencionirana, zato ostali z njimi ne morejo tekmovati, je pa javnih naročil v grafični dejavnosti veliko. Zato v sekciji nasprotujejo nastopanju invalidskih organizacij na javnih naročilih.
Vedno neposredni prvi avtoprevoznik Andrej Klobasa meni, da je zakonski predlog neugoden papir. OZS bi po njegovih besedah morala vztrajati pri rokih plačil, a doslej za to nikoli ni bil pravi čas. Veliki, ki dobijo javno naročilo, morajo imeti denar. Tako slabe uprave kot jo ima Slovenija ni skorajda nikjer v EU, mali pa so zanje nebodigatreba.
