Odstop od socialnega sporazuma bi bil katastrofa

Neučinkovite davčne olajšave za raziskave in razvoj.

Objavljeno
29. september 2015 15.58
bsa/OBRTNA ZBORNICA
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana - Z vidika poštenosti je povišanje minimalne plače sicer moč zagovarjati, toda minister za finance Dušan Mramor meni, da je bolj nepošteno, da je nekdo zaposlen, drugi pa brezposelen. Višje minimalne plače bodo po njegovem mnenju povečale brezposelnost, žal pa minister s takim svojim pogledom ni uspel.

Minister povišanja minimalne plače ne more preprečiti, zato poskuša najti ukrepe, ki bodo vsaj delno, če ne v celoti, nevtralizirali slab vpliv povišanja. Ministrov model bi bil višanje BDP z višjo zaposlenostjo in v drugem koraku višanje produktivnosti zaposlenosti, tudi z višjimi plačami, je pojasnjeval Dušan Mramor članom Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (UO OZS).

Predsednik OZS Branko Meh ni proti minimalnim plačam, je pa proti kršenju podpisanega socialnega sporazuma, zato jim v OZS nasprotujejo. Socialni sporazum je dal zavezo, da ne bo dodatnega obremenjevanja gospodarstva, sedaj pa se to dogaja – 20 milijonov bo pri računih za elektriko izgubilo malo gospodarstvo in gospodinjstva v dobro velikega gospodarstva.

Meh razume vlado, da potrebuje denar za infrastrukturo, izobraževanje, zdravstvo, toda, če bodo prispevki nižji, bo 99,9 odstotkov gospodarstva spet zaposlovalo, več bo denarja, večja bo potrošnja, zavrtelo se bo gospodarstvo. Ne le minimalne plače, vse je treba dvigniti za normalno življenje državljanov.

Kaj bi pomenil odstop delodajalcev od socialnega sporazuma, je ministra povprašal Igor Antauer? "Katastrofo," je odgovoril Dušan Mramor. In opozoril, da nas tujina gleda, in to ne kar neka imaginarna tujina, temveč posojilodajalci in njihovi posojilodajalci, saj je pri njih politična stabilnost vedno na prvem mestu.

Na očeh je vedno tudi privatizacija. Pri petnajstih podjetjih s spiska zaenkrat pri Telekomu Slovenije in Cinkarni Celje do prodaje ni prišlo. Na tem področju je po ministrovih besedah pomembno upravljanje z državnim premoženjem. Strategija je pripravljena, novi nadzorniki SDH so začeli delati na polno in minister Mramor je z njimi zelo zadovoljen, saj gre za strokovnjake.

Odstop od socialnega sporazuma, za katerega so si izjemno prizadevali, bi "zagotovo in relativno hitro" pomenil slabše pogoje za gospodarjenje, je prepričan Dušan Mramor. OZS po besedah njenega predsednika Branka Meha od socialnega sporazuma v tem trenutku še ne odstopa.

Varčevanja še ni konec

Vsekakor pa so kljub vzpodbudnim gospodarskim rezultatom in povečanju zaupanja tujine - kar se čisto praktično kaže v ugodnejših obrestnih merah - pričakovanja, da je varčevanja konec, prevelika. Domača potrošnja letos še vedno zaostaja petnajst odstotnih točk za predkrizno v letu 2008.

Obrestne mere so bistveno nižje kot so bile – če so bile za Slovenijo za Španijo in Italijo, smo sedaj pred Španijo in na italijanski ravni. Obrestne mere imajo izjemen pomen za gospodarstvo, za izhod iz krize in prinašajo boljše gospodarjenje za vse, tudi za malo gospodarstvo. Zaupanje potrošnikov in gospodarstva doma se povečuje in je najvišje v zadnjih letih, to bo povečalo potrošnjo; dostopna so tudi bančna posojila, je navedel Dušan Mramor.

V prvem polletju letos je bila Slovenija po (2,7-odstotni) rasti BDP peta v EU, po (5,5-odstotni) rasti industrijske proizvodnje na 3. mestu. Je pa saldo sektorja država nad EU povprečjem, 14. mesto, dolg sektorja država rahlo pod povprečjem (10.), čeprav imajo nekatere države večji dolg, pa so pred nami, ker so velike, boljši komitenti.

Leta 2008 je znašal dolg 22 odstotkov BDP, lani 82 odstotkov. To je problem. Četudi 5,5 odstotne točke pomeni čisto statistiko in 11,8 odstotne točke doprinese dokapitalizacija bank, je ostala javna poraba velika: porabili smo preveč. Javni primanjkljaj mora biti letos pod tremi odstotki BDP, leta 2016 2,2 odstotka BDP, leta 2017 le še 1,7 odstotka, do leta 2020 ga po Mramorjevih besedah ne bo več. Zadolženost je podpovprečna. Razmeroma veliki mednarodni problemi (Kitajska, begunska kriza) bi lahko pripeljali do nove ekonomske krize: Slovenija ima ob štirih milijardah rezerv (tri za obveznosti) le eno za vsak slučaj, za eno leto krize.

Zasebna slaba banka za malo gospodarstvo

Delež bančnih terjatev je nadpovprečno visok, kljub DUTB so v bankah dobra desetina aktive slabi krediti, posledično ni dobrega kreditiranja gospodarstva. Leta 2016 se mora to spremeniti, ker zato ni rasti, gospodarstvo ne dobiva finančnih sredstev. DUTB je dobra za velika podjetja, pri malih pa to ne rešuje problemov. Zato bo ustanovljena posebna namenska družba v zasebni lasti za mala in srednja podjetja.

Delegacija Evropske komisije je bila prejšnji teden v Sloveniji, odziv je pozitiven: ustanove imate, cilji so, sedaj začnite z njihovo implementacijo. Na davčnem področju je to odpravljanje administrativnih ovir: prvi paket, spremembe zakona o davčnem postopku, je v parlamentu in bo stopil v veljavo 1. januarja 2016, nov paket za 1. januar 2017 se že pripravlja. Zakon o DDV je odprt, poenostavitev rešitev za uvoz bo prinesla 32 milijonov likvidnostnega učinka za gospodarstvo, napoveduje minister Mramor.

Davčnih obremenitev - davčni prihodki so pod povprečjem EU in nad povprečjem OECD - se v celoti ne da znižati, je obrtnikom in podjetnikom pojasnil Dušan Mramor. So pa možne spremembe. Socialni prispevki so v Sloveniji zelo visoki (na 5. mestu v EU), okoljski davki so drugi po izdatnosti, nizko pa so davki od prihodkov pravnih oseb in davek od premoženja.

Davek na nepremičnine

Osnovna zamisel pri obdavčitvi nepremičnin je sodoben nepremičninski zakon, ki bi temeljil na množičnem vrednotenju nepremičnin. So pa mnenja in lobiji o tem v državi zelo različni. Višina davka na nepremičnine naj bi bila po besedah ministra Dušana Mramorja načeloma enaka kot je sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), kjer pa so sedaj tudi precejšnje razlike po občinah. Kdor plačuje sedaj, naj bi plačeval tudi poslej podobno visok znesek, ki pa naj bi bil po vsej državi več ali manj enak. Ob tem, da bi ves denar še naprej šel v občine in ne v državni proračun.

Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb je po besedah ministra Mramorja nizek zato, ker je davčna stopnja (11,4 odstotka) zaradi olajšav nižja od predpisane (17-odstotne). Od davčnih olajšav pa ekonomija nima nič. Vse analize namreč niso pokazale učinka olajšav za raziskave in razvoj! Zato bi po Mramorjevem prepričanju manj bolela višja stopnja davka na prihodek delovnih oseb kot nagrajevanje uspešnih. So pa pogledi zelo različni.

Nagrajevanje uspešnosti

Razbremenitev dela bi po ministrovih besedah lahko dosegli tudi z nagrajevanjem uspešnosti. Osnovna ideja je, da bi podjetje samo merilo, kdo je najbolj uspešen, potem pa bi ga lahko nagradilo z delom razlike med prihodki in odhodki. Najvišjo višino nagrade (pet, sedem ali še več tisoč evrov) še ocenjujejo, omejena naj bi bila tudi na 25 odstotkov omenjene razlike, od katere ne bi bilo treba plačati prispevkov, v dohodninsko osnovo pa bi šla samo polovica takšnega prihodka (kar bi bil lahko regres, božičnica oziroma trinajsta in štirinajsta plača).

Idejo Bernarda Bucika, da bi vse neto plače ob bruto enaki višini povečali za petino, da ne bi imeli zaposleni nižjih dohodkov kot nezaposleni, je minister Dušan Mramor zelo plastično opisal kot "šus v glavo". Vsi bi bili res zadovoljni z višjimi plačami, večjim trošenjem, več denarja - a to po Mramorjevih besedah ne deluje. Končni rezultat taktike hitrih potez je: kriza.

Administrativne ovire

Obrtnike in podjetnike davčne blagajne še vedno žulijo. V OZS po besedah Branka Meha še vedno menijo, da so davčne blagajne nesmisel, posebej povezava s FURS, saj imajo že sedaj blagajne.

Drago Delalut je predlagal vsaj (nemško in hrvaško rešitev) pri obdavčitvi piva in vina v gostinskih lokalih z enako davčno stopnjo kot v trgovinah. Minister Dušan Mramor bo pogledal, kaj se lahko stori.

Državni svetnik Alojz Kovšca je ob tem, da so davčne blagajne pač dejstvo, predlagal, da naj se vsaj podatki pametno uporabijo in se z njimi odpravi kakšna administrativna ovira, recimo stroški za računovodstvo, saj bodo na finančni upravi imeli zbrane vse podatke. Tudi o manjšem obveznem poročanju bo minister Mramor, pogledal. Je pa naloga vlade odpravljanje administrativnih ovir, predvsem treh: na davčnem področju, na področju okolja in prostora ter področju pravosodja.

Vajeništvo

Kovšca je opozoril še na vajeništvo, za uvajanje katerega naj bi bilo na voljo precej evropskega denarja, pri njem pa bi radi participirali vsi, od visokega šolstva do sindikatov. (Mladoletni) vajenci naj bi se zaposlili pri delodajalcih, katerim pa izobraževanja (in velike odgovornosti) ne bi finančno stimulirali. "Denar naj bi šel vsem, razen tistim, ki bi z vajenci res delali," zaposlili mladoletnike, kar prinaša veliko odgovornost, veliko dela in nič plačila. Igor Antauer je še napovedal, da pod takimi pogoji vajencev nihče ne bo zaposlil. Minister Dušan Mramor bo mnenje prinesel ministrici za izobraževanje.

Bojan Železnik je opozoril, da so velike plače preveč obremenjene. Kar v praksi vodi v veliko preračunavanja, da so obremenitve karseda sprejemljive. Problema visokih plač se Dušan Mramor zaveda, je pa posledica odsotnosti kapice pri prispevkih. Tudi mednarodno je obdavčitev slovenskih plač previsoka.

Bencinski cent in razpadajoče ceste

Andrej Klobasa je opozoril na bencinski cent. Bo šel za ceste ali tire? Dušan Mramor je ponovil, da je finančno ministrstvo do take dajatve zelo zadržano, saj bi višja cena pomenila nižje trošarine. Kajti treba je upoštevati zelo razvit trg in cene v soseščini. Po drugi strani pa se Dušan Mramor zaveda, da ceste razpadajo. ("Ceste niso bile vzdrževane, sedaj je začel po zgornjem ustroju razpadati že spodnji, kar pomeni petkrat dražje vzdrževanje.") V proračunskih dokumentih za prihodnji leti so po njegovih besedah naredili maksimum. Z infrastrukturnim ministrom Petrom Gašperšičem pa Mramor išče dodatne vire.

Ob pohvali finančne uprave, ki edina kontrolira prevoznike je Andrej Klobasa, v svojem slogu, pač, dejal, da prometni inšpektorji in policija ne naredi nič ("lenuhi"), čeprav po naših cestah vsak trenutek vozi tri tisoč neizpravnih vozil. Minister Mramor se je zahvalil za pohvalo Fursa, ki jih zaradi učinkovitosti v zadnjih letih tudi sam hvali, policija in prometni inšpektorat pa nista v njegovi prisotojnosti. A bo vseeno opozoril kolege.