OECD Sloveniji za letos napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast

Slovenija mora omejiti javno porabo, vendar hkrati ohraniti prihodke najrevnejših.

Objavljeno
09. november 2015 13.13
reu-GERMANY
S. P., Delo.si, STA
S. P., Delo.si, STA
Ljubljana − Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je za Slovenijo danes izboljšala napoved letošnje gospodarske rasti, in sicer za 0,4 odstotne točke na 2,5 odstotka. Napoved za prihodnje leto je pustila nespremenjeno pri 1,9 odstotka, za 2017 pa Sloveniji znova napoveduje krepkejšo rast, ki naj bi dosegla 2,7 odstotka.

Gospodarsko rast bo še naprej spodbujal izvoz, postopoma pa bodo k rasti več prispevale tudi zasebna potrošnja in investicije. Izboljšane razmere na trgu dela bodo prispevale k višjim prihodkom, okrevanje v podjetniškem sektorju pa bo okrepilo investicije in izboljšalo konkurenčnost.

Rast se bo prihodnje leto upočasnila zaradi padca investicij, povezanega z novim finančnim obdobjem in manjšim črpanjem evropskih sredstev.

0,6-odstotna deflacija

OECD Sloveniji v napovedi še naprej pripisuje padec stopnje brezposelnosti. Z lanskih 9,7 odstotka naj bi letos upadla na 9,3 odstotka, prihodnje leto na 9,1 odstotka, v letu 2017 pa zdrsnila pod devet odstotkov na 8,4 odstotka. Pod devetimi odstotki je bila stopnja brezposelnosti po podatkih OECD v Sloveniji nazadnje leta 2012, ko je bila 8,8-odstotna.

Medtem ko je bila inflacija lani v Sloveniji 0,4-odstotna, OECD ocenjuje, da bodo letos v Sloveniji padle cene življenjskih potrebščin, deflacija pa naj bi bila 0,6-odstotna. Leta 2016 bo Slovenija znova imela inflacijo, ki bo po napovedih 0,5-odstotna, čez dve leti pa bo dosegla 1,1 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani predstavljal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), bo letos upadel na 2,9 odstotka BDP, leta 2016 na 2,3 odstotka, leta 2017 pa bo predstavljal 1,8 odstotka BDP.

Omejitev javne porabe

Slovenija mora ostati osredotočena na prestrukturiranje podjetij, v ospredju ostaja tudi upravljanje slabih posojili, da bi lahko ponovno spodbudili kreditiranje. Zaradi visokega javnega dolga mora Slovenija, kot navaja OECD, nadaljevati finančni konsolidacijo. Med drugim mora omejiti javno porabo, vendar hkrati ohraniti prihodke najrevnejših.

Med strukturnimi reformami, ki čakajo Slovenijo, OECD našteva reforme šolstva, zdravstva in javne uprave, kjer bi lahko s premišljenimi ukrepi ustvarili dodatne prihranke brez poslabšanja njihove kakovosti.

Ohlajanje svetovnega gospodarstva

Zaradi nadaljnjega upočasnjevanja hitro rastočih trgov in svetovne trgovine je OECD še znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva − letos naj bi se okrepilo za okoli 2,9 odstotka, kar je krepko pod dolgoletnim povprečjem. Poleg tega je upočasnjevanje vir negotovosti za kratkoročne napovedi.

Kljub temu OECD v prihodnjih dveh letih svetovnemu gospodarstvu napoveduje postopno hitrejšo rast − za 3,3 v 2016 oziroma 3,6 odstotka v 2017.

Na predstavitvi poročila v Parizu je generalni sekretar OECD Angel Gurría poudaril, da sta upočasnjevanje svetovne trgovine in nadaljevanje manjšega investiranja razloga za precejšnjo skrb.