Tiskane izdaje
V visokotehnološko razviti družbi, ki je potrošniško naravnana, je utopično pričakovati, da odpadki ne bodo nastajali. Navsezadnje so ti prav posledica potrošništva. Ker se jim ne moremo izogniti, moramo z njimi ustrezno ravnati. To obravnava direktiva o odpadkih, ki nalaga članicam EU pripravo načrtov ravnanja z odpadki.
Pri razvijanju svojih nacionalnih politik spodbuja države, naj uveljavljajo petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. Najvišja prioriteta te hierarhije je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledi ji njihova ponovna uporaba. Ker je to nemogoče doseči v celoti, je zelo pomembna stopnja reciklaža in kompostiranje. Stopnjo niže je energijska predelava odpadkov in čisto na dnu odlaganje oziroma odstranjevanje.
Skupni cilj EU, katere članica je tudi Slovenija, je ustvariti družbo recikliranja, ki se izogiba nastajanju odpadkov in jih uporablja kot vir. Da bi to dosegli, je bistvenega pomena, da sedanji sistem ločevanja odpadkov izpopolnimo pri izvoru. To velja tako za komunalne kot za druge odpadke, ki so primerni za recikliranje, seveda pa mora biti njihovo zbiranje tehnično in okoljsko izvedljivo s čim nižjimi stroški.
Ker sta preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova ponovna uporaba šele na začetni stopnji, je recikliranje trenutno najpomembnejši del pri ravnanju z odpadki. Odpadki so vir surovin in tako bi jih morali tudi dojemati; ne kot nekaj, kar je treba čim prej in čim ceneje odložiti. Z njihovim odlaganjem izgubimo veliko sekundarnih surovin, ki bi jih lahko še enkrat uporabili. Z recikliranjem odpadne embalaže veliko pripomoremo k zmanjšanju obremenitve okolja. Z uporabo sekundarnih surovin se zmanjša poraba primarnih, s tem pa je manj onesnaževanja zraka, prsti in voda. Z recikliranjem enega kilograma plastične embalaže prihranimo dva kilograma nafte, 1,5 kilograma emisij ogljikovega dioksida in energijo.
Za učinkovito recikliranje je izrednega pomena, da je plastična embalaža primerno ločeno zbrana. Kasneje jo še dodatno sortirajo, da posamezne vrste te embalaže gredo naprej v ustrezno predelavo. To je prva faza predelave, sledijo ji še mletje, čiščenje, segrevanje in pretopitev. Tako pridobijo granulat, ki je v obliki plastičnih kroglic. Iz teh kasneje lahko naredijo različne izdelke, kot so oblačila, igrače, obešalniki, plastične vrečke, uporabljajo pa jih tudi v gradbeništvu.
Vsakdo bi si moral prizadevati za to, da bi v vsakdanjem življenju ustvaril vedno manj odpadkov. Za to obstaja nekaj preprostih ukrepov, ki bi jih morali upoštevati. Pred nakupom premislimo, ali izdelek res potrebujemo, in se poskušajmo izogibati takšnim s kratko življenjsko dobo. Če pa se nakupom vseeno ne moramo odreči, je pomembno, da odpadne stvari odnesemo na ustrezno mesto. Odvisno od vrste odpadka je v Sloveniji za to na voljo več mest: ekološki otok, zbirni center, premična zbiralnica nevarnih odpadkov, trgovina ali lekarna.
