Andreas Kreimeyer: Brez kemije ni učinkovitejše rabe energije

Ludwigshafen – Za vetrne elektrarne BASF proizvaja materiale za gradnjo, delovanje in vzdrževanje, povsod pa so mogoče izboljšave. Raziskovalci so razvili tudi organske sončne celice, ki ne vsebujejo silicija, lahko pa se jih kar natisne. Novosti so tudi pri shranjevanju in prenosu energije.

»Energetika zadeva vsakogar, kemija pa je ključna tehnološka panoga za prodor učinkovite rabe energije in za stroškovno konkurenčno rabo obnovljivih virov energije,« je na konferenci, namenjeni raziskovalnim dosežkom BASF, povedal Andreas Kreimeyer, član odbora izvršnih direktorjev BASF in izvršni direktor za raziskave. Samo z novimi izdelki (na trgu manj kot pet let) je BASF lani zaslužil 8,5 milijarde evrov. V razvoj in raziskave so lani vložili 1,7 milijarde evrov, letos pa nameravajo to število še povečati, saj si želijo z novimi izdelki leta 2020 zaslužiti 30 milijard evrov. Polovica razvojnega denarja bo ostala v Evropi, po četrtino pa bodo vložili v Aziji in ZDA.

Skupina BASF ima na svetu 10.500 raziskovalcev, izvaja 3000 raziskovalnih projektov, lani pa je registrirala tudi 1170 patentov, kar jih uvršča med 50 najbolj inovativnih družb na svetu, daleč pred drugimi kemijskimi korporacijami. Med področja, kjer pričakujejo rast, uvrščajo baterije za vozila, lahke kompozite, upravljanje toplote v stavbah, encime, zdravstvene rešitve, organsko elektroniko, biotehnologijo za žlahtnjenje rastlin, funkcionalno preskrbo pridelkov, elektronsko vodenje energije, vetrno energijo in čiščenje vode.

Sonce, veter, plin

V BASF ugotavljajo, da se bo poraba energije v svetu do leta 2050 povečala za polovico. »Zamenjava jedrskih elektrarn z obnovljivimi viri energije je konjiček Nemčije, večina drugih držav pa še naprej uporablja premog in nafto, v ZDA po novem še plin iz skrilavcev. Nemška strategija je zelo ambiciozna, že do leta 2020 bi imeli 35 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, zato pa so cene energije poletele v višave,« je dejal Kreimeyer. Dejal je, da so sončni paneli kljub prenosu proizvodnje na Kitajsko še vedno predragi.

Peter Erk zato vidi priložnost za razvoj v organskih sončnih celicah. Te še ne dosegajo učinkovitosti silicijevih celic, vendar je za njihovo proizvodnjo treba 100-krat manj surovin. Poleg tega so razvite na podlagi barv in pigmentov, lahko so v obliki tanke, lahke, polprepustne za svetlobo, pobarvane in upogljive, zato bi jih lahko postavili povsod, prevlekli z njimi strešnike, strehe avtomobilov, tudi okna.

»Vetrna energija je ena ključnih za prenovo energetike. Na nekaterih lokacijah je že zdaj konkurenčna fosilnim energentom, gradnja vetrnih elektrarn pa se vsako leto poveča,« je povedal Holger Ruckdäschel. BASF izdeluje tako sestavljene materiale za izdelavo lopatic vetrnic kot mazalne tekočine, zaščitne premaze in drugo. Polovica vseh vetrnic na svetu je na Kitajskem, zato tudi BASF največ pozornosti usmerja v ta del sveta, čeprav je glavna razvojna ekipa še vedno v Ludwigshafnu.

Ulrich Müller je predstavil srečanje organske z anorgansko kemijo oziroma nove kovinsko-organske okvire, ki so zelo uporabni za shranjevanje zemeljskega in nekaterih drugih plinov. V posodo za plinasto gorivo s kovinsko-organskimi okviri lahko pri občutno nižjem tlaku potisnejo precej več zemeljskega plina kot v navadno posodo.

Že zdaj je plin tudi v Evropi prepoznan kot najboljša alternativa naftnim derivatom, vendar bo BASF po Müllerjevih besedah s prebojem nove tehnologije najprej poskusil v ZDA, kjer bi cenejši plin iz skrilavcev lahko prinesel polovico manjše stroške prevoza z avtomobilom.

Med prenosom se izgubi veliko elektrike, največ se je spremeni v toploto. Carla Seidel je predstavila razvoj visokotemperaturnih superprevodnikov, ki so že konkurenčni bakrenim žicam, za katere v velikih mestih niti ni več dovolj prostora. V BASF so tudi pred široko predstavitvijo tehnologije magnetnega hlajenja oziroma hladilnikov brez glasnega kompresorja in s hladilno tekočino namesto plina.

Kemija ob Renu

Kemična družba BASF ima na sedežu v Ludwigshafnu skoraj 200 tovarn na desetih kvadratnih kilometrih s 35.000 zaposlenimi, vsak dan tja pripelje 2100 tovornjakov, 20 ladij in 500 vagonov. Vse to povezuje 2750 kilometrov cevi, 106 kilometrov cest, vodo pa čistijo v največji čistilni napravi v Evropi, saj prečisti 120 milijonov kubičnih metrov vode, kar je za polovico Berlina. Od zaposlenih je vsak šesti razvojnik ali raziskovalec. Zaradi povezanosti na območju prihranijo 500 milijonov evrov na leto. Odpadek ene tovarne je pogosto osnovna surovina za drugo, prva surovina pa je s 50 odstotki nafta.