Tiskane izdaje
Ljudje smo vizualna bitja. Veliko prej kot navodila si, denimo, zapomnimo, da je rdeče prepovedano, zeleno dovoljeno. Tako je zrasla tudi ideja o barvnih zabojnikih za ločevanje odpadkov, ki pa žal niso poenoteni niti na ravni države, kaj šele Evropske unije.
Na videz povsem nedolžna težava lahko zmede uporabnika, ko ni v domačem okolju. Ko se na primer odpravite na nedeljski izlet na Gorenjsko, zavijete na Koroško ali pa se odpravite proti morju, boste enak odpadek vsakič odvrgli v zabojnik drugačne barve. V Kranjski Gori boste pločevinko odvrgli v črn zabojnik, enak odpadek v Radljah ob Dravi spada v moder zabojnik, medtem ko v Kopru posebnih zabojnikov za pločevinke sokov in napitkov ter konzerv nimajo. Lahko jih odvržete v zabojnik z rumenim pokrovom, kamor lahko odložite tudi vso drugo embalažo, med njimi plastenke, votlo embalažo od sokov, plastične lončke in vrečke.
Komunalna podjetja po državi so odlaganje odpadkov zapakirala v sedem različnih barv – belo, rumeno, rdečo, modro, zeleno, rjavo in črno. Z izjemo zadnjih dveh se druge barve pojavljajo velikokrat le kot barva pokrova zabojnika, osnova pa je zelena ali siva (kovina). Kar se tiče oblik zabojnikov, ki so nam na voljo na ekoloških otokih po državi – teh je več kot 12.100, enega uporablja dobrih 160 ljudi –, se tudi tu pojavljajo razlike. Ponekod imajo zabojnike v obliki zvonov, drugod navadne 1100-litrske zabojnike, spet tretja možnost so podzemne zbiralnice v mestih.
Neusklajenost še nekaj let
Evropska unija se je zadnja leta veliko ukvarjala s standardizacijo označevanja zabojnikov in drugih oblik zbiranja odpadkov. A to so procesi, ki trajajo. Spremembe se ne uvajajo čez noč. Prav tako te po žepu udarijo le tiste, ki v skladu z EU ne ločujejo v zabojnikih »pravilnih barv«, in so sreča za tiste, ki so že izbrali »prave barve« zabojnikov. Uvajanje »pravilnih barv« zabojnikov bo potekalo postopoma, saj bi bilo ekonomsko povsem nesprejemljivo zahtevati, da se zamenja obstoječa infrastruktura. Bodo pa vsa prihodnja naročila prilagojena standardom. Proces sprejetja tega predloga, skupaj z uvajanjem po posameznih državah, je zadeva, ki bo potekala v prihodnjih letih.
Želja po poenotenju je prišla predvsem zaradi zmede, ki jo je ločevanje odpadkov vneslo znotraj posamezne države članice in tudi na območje celotne Skupnosti. Da bi se temu izognili, je tehnični komite organizacije CEN (Commission European of Normalization) po dveletnih razpravah na mizo postavil predlog standardizacije, ki je v postopku presojanja o odobritvi. Ta vključuje vizualne elemente, torej barvo zabojnikov, potem pa so tu še drugi elementi – logo, besedilna sporočila, oblike panela kontejnerja, QR-kode, …
Če bo predlog sprejet, bomo tako v Sloveniji, sosednjih državah, ki so članice Evropske unije, in na potovanjih po drugih delih Evrope vedeli, da plastenka povsod, brez izjeme, spada v rumeni zabojnik za embalažo. Rumena je tudi najbolj razširjena barva za embalažo v Sloveniji. Steklo boste v prihodnosti odvrgli v zelene zabojnike, papir v modre in podobno.
Za zdaj je nujno brati
Skupno je predlaganih devet barv. Od sive za mešane odpadke do dveh odtenkov modre za papir in kovine, pa zelena za steklo, rumena za plastično embalažo ter rjava za biološke odpadke.
Težava z barvno lestvico pride v ospredje predvsem takrat, ko želimo ljudi navaditi in spodbuditi k ločevanju odpadkov, pa je komunikacija na ravni države otežena. Kot vse kaže, se bo to v prihodnje spremenilo. Bo pa ta sprememba precej manj vplivala na obnašanje državljanov kot postopno uvajanje več zabojnikov. Te so v zadnjih letih dobro sprejeli, a želja po večjem številu ljudi, ki ločuje odpadke, ostaja. Naj si bo to v moder, rdeč, bel ali rumen zabojnik. Pomembno je, da preberemo, kaj na vsakem od njih piše, saj lahko v nasprotnem primeru pravilno zbrane odpadke odvržemo v napačen zabojnik.
