Biogoriva: zeleno, ki ni vedno samo zeleno

Študija britanskih znanstvenikov ugotavlja, da tudi »zelena« biogoriva prispevajo k onesnaževanju ozračja.

Objavljeno
09. januar 2013 22.15
tavcar_Moskva Orenburg trivia
Radovan Kozmos, Znanost
Radovan Kozmos, Znanost
Tako imenovani zeleni načrti, s katerimi naj bi ublažili škodljive vplive na okolje, ki so plod človeškega delovanja, morda le niso povsem »zeleni«. Nasprotno, proizvodnja biogoriv utegne samo v Evropi do leta 2020 povzročiti 1400 prezgodnjih smrti.

Nove ugotovitve razkriva najnovejša študija, ki so jo izvedli na britanski univerzi v Lancastru. »Proizvajanje biogoriv je veljalo za blagodejen ukrep, saj bi z njihovim kurjenjem v ozračje spuščali manj ogljikovega dioksida,« je povedal Nick Hewitt, eden izmed sodelujočih v tej raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change. »A se je pokazalo, da imajo biogoriva lahko tudi poguben učinek na ozračje – zlasti tam, kjer jih že množično proizvajajo, tudi v ZDA in na Kitajskem.«

Zlasti hitro rastoči topol, vrba in evkaliptus namreč med rastjo oddajajo veliko izoprena, ta pa v onesnaženem ozračju pri sončni svetlobi z drugimi polutanti ustvarja toksični ozon. »Množična proizvodnja biogoriv v Evropi bi zato imela sicer majhen, a nikakor ne zanemarljiv učinek,« pravi Hewitt. »Kolikor vem, se pred nami še nihče ni podrobneje lotil razmerja med kakovostjo zraka in rastlinami, iz katerih je mogoče pridobivati biogorivo.«

Ugotovitve študije so torej v ostrem nasprotju z načrti Evropske unije, da bi tudi z uporabo biogoriv poskusili upočasniti škodljivo vplivanje na naravno okolje. Toda najnovejša raziskava kaže drugačno podobo: poleg že omenjenih 1400 smrti na leto bi uresničenje tega načrta države Unije do leta 2020 stalo več kot pet milijard evrov, za dobro milijardo pa bi se zmanjšala vrednost letne proizvodnje pšenice in koruze, ker ozon škodljivo vpliva tudi na njuno rast.

Ozon in druge težave

Če bi rastline in drevesa za proizvodnjo biogoriv gojili na površinah daleč od gosto naseljenih in onesnaženih urbanih središč, menijo avtorji študije, bi tam nastajalo manj škodljivega ozona. Poleg tega bi bilo z genetskim inženiringom mogoče zmanjšati tudi izpuste izoprena. V sedanjih razmerah pa so biogoriva vse prej kot »zelena rešitev«.

Ozon dokazano škodljivo vpliva na človeška pljuča in po nekaterih ocenah vsako leto pospeši smrt približno 22.000 Evropejcev. Splošna onesnaženost ozračja, ki jo povzročajo predvsem fosilna goriva, pa po podatkih Evropske agencije za okolje na stari celini vsako leto prispeva še k približno pol milijona prezgodnjih smrti.

Britanski znanstveniki v omenjeni študiji sicer ne delajo neposrednih primerjav med potencialno škodo za človeško zdravje zaradi biogoriv na eni strani ter premoga, nafte in plina na drugi. Biogoriv so se podrobneje lotili predvsem zaradi razmišljanj, da bi bilo z njim mogoče izdatneje zmanjšati rabo fosilnih goriv, ki se bo po napovedih Organizacije združenih narodov v tem stoletju še povečevala. Predvsem zato je poskusila problematiko osvetliti čim bolj celovito in pokazati tudi drugo, manj zeleno plat medalje.