Čedalje več sončnih elektrarn postavimo tudi v kriznih časih

Ljubljana – V Sloveniji je fotovoltaika ena redkih panog, ki je tudi v kriznih časih v vzponu in ustvarja nova delovna mesta. Leta 2010 je v fotovoltaični industriji delalo 1700 delavcev, lani 2400, letos pa jih bo že 3000. Lani so se zmogljivosti sončnih elektrarn povečale za 70 odstotkov, letos pa se bodo za vsaj 30.

Investicijska živahnost pri nas ni brez podlage, saj precej zaostajamo za razvitimi državami. Slovenija ima v primerjavi z razvitimi državami še zelo malo zmogljivosti sončnih elektrarn. Po podatkih Agencija RS za energijo je bilo v Sloveniji marca letos 1489 sončnih elektrarn s skupno močjo 98,7 megavata (po oceni združenja slovenske fotovoltaične industrije jih je bilo na začetku julija že za približno 150 megavatov), v Nemčiji 24.700 megavata, v Italija 12.500, v Španija 4200, v Franciji 2500, na Češkem 2000, v Belgija 1500, v Veliki Britaniji 750, v Grčija 550, na Slovaškem pa 500 megavatov. Vse države veliko vlagajo v fotovoltaiko, ker je cilj EU, da do leta 2020 zagotovi 12 odstotkov elektrike iz sončne energije v celotni proizvodnji električne energije.

V velikem zaostanku smo tudi glede zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca. Do konca lanskega leta je bilo v Sloveniji povprečno inštaliranih 44,1 vata zmogljivosti sončnih elektrarn na prebivalca, v vsej Evropski uniji (EU27) pa povprečno kar 102,2 vata. Največ zmogljivosti sončnih elektrarn v Evropi na prebivalca sta konec lanskega leta imeli Nemčija in Italija. Prva 304,3 in druga 210,5 vata na prebivalca. Med razvitimi fotovoltaičnimi trgi so tudi Češka s 186 vata na prebivalca, Belgija (165,5), Španija (91,3), Slovaška (89,8), Luksemburg (59,9) in Grčija (55,8). Nemčija je glede uporabe fotovoltaike v sončnih elektrarnah edinstvena v Evropi. Nobena druga država ni sposobna proizvajati toliko sončne energije; po najnovejših podatkih z začetka meseca je moč sončnih elektrarn v Nemčiji že dosegla 29.000 megavatov. Zato ne preseneča podatek, da so sončne elektrarne 25. maja za nekaj ur proizvedle toliko elektrike, kot so bile vse energijske potrebe Nemčije, ki ima 82,5 milijona prebivalcev.

Ker so v Nemčiji sklenili, da bodo do leta 2022 postopno odklopili jedrske elektrarne, zmanjšali pa bodo tudi delež elektrike iz termoelektrarn na premog, se bo delež elektrike iz sončnih elektrarn samo še povečeval. Celo še več. V načrtu imajo, da bodo do leta 2050 kar osemdeset odstotkov vse energije pridobivali iz sonca, vetra, bioplina in vode. Dodatne potrebe bodo pokrili z elektrarnami na zemeljski plin.

V Sloveniji je edini izdelovalec fotonapetostnih modulov preboldska družba Bisol Group, ki elektrarne tudi postavlja. Z montažo sončnih elektrarn se sicer ukvarja že več kot 200 podjetij. Bisol Group, ki 80 odstotkov izdelkov izvozi na trge zahodne Evrope in je letos zaradi čedalje večjega povpraševanja po fotonapetostnih modulih proizvodnjo precej povečal, bo letos, glede na načrt, ustvaril več kot sto milijonov evrov prihodkov od prodaje. Lani je imel 11 milijonov evrov dobička.

Jutri, v zadnjem nadaljevanju o fotovoltaiki, preberite, kako se lotiti gradnje sončne elektrarne na lastni strehi in na kaj je treba biti pri tem pozoren.