Ljubljana – Prva analiza evropskih politik, ki jo je izvedel Civitas Wiki, je namenjena čistejšim avtobusom za mesta. Še vedno so najbolj ekonomični dizelski avtobusi, tisti z najsodobnejšimi motorji euro 6 so se tudi po izpuhih približali avtobusom na zemeljski plin.
Na kratek rok lahko uvedba čistejših avtobusov pomaga pri doseganju podnebnih ciljev Evropske unije do leta 2020 na več načinov. V dizelskih avtobusih je mogoče uporabiti večji delež biogoriv druge generacije. Pri avtobusih na plin lahko bioplin (denimo iz odlagališč odpadkov) poveča delež tudi do 100 odstotkov. Hibridi z elektriko in dizlom pa lahko zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, dušikovih oksidov in delcev za več kot 20 odstotkov.
Na daljši rok pa se kažeta kot najbolj obetavna povsem električni ali avtobus na vodikove gorivne celice. Vodik je povezljiv s sončnimi in vetrnimi elektrarnami. Civitasova analiza poudarja, da je treba pilotne projekte s tehnologijami za leto 2035 začeti zdaj, saj bo poln razvoj do konkurenčnih cen vzel več desetletij. »Zato si morajo mesta, če proračuni to omogočajo, prizadevati za ničemisijske rešitve ali rešitve, ki bodo čim bliže temu. Alternativa, zlasti v sedanji gospodarski in finančni krizi, so sodobni dizelski avtobusi in hibridi, ki so tudi razmeroma prijazni do okolja,« pravi prva analiza Civitasa WIKI, evropskega programa za trajnostni promet v mestih.
Hrbtenica javnega prevoza
Nina Nesterova iz Civitasa Wikija je povedala, da so avtobusi hrbtenica mnogih evropskih javnih prometnih sistemov, leta 2011 so imeli 7,8-odstotni delež prepeljanih potnikov. Evropska politika se jih bo dotaknila na štiri načine. Najprej, emisije toplogrednih plinov cestnega prometa bo treba do leta 2050 znižati za 60 odstotkov. Promet vzbuja poleg tega skrbi javnosti zaradi posledic za zdravje in kakovost zraka. Tu je tudi energijska varnost in zahteva za 20-odstotni (Slovenija 25-odstotni) delež obnovljivih virov v končni porabi energije vseh držav članic EU do leta 2020. Četrta pa je zakonodaja o hrupu, ki tudi dokazano škoduje zdravju.
Vendar imajo mesta pogosto premalo podatkov, s tem pridejo težave pri odločanju o stroškovno najučinkovitejših rešitvah (ali izbrati najnovejše ali preizkušene možnosti). Vprašanje je še, koliko dodatne infrastrukture je treba postaviti za posamezno tehnologijo in ali je bolje upoštevati inovacijski ali življenjski krog avtobusov. Mesta bi tako izbrala motorje euro 6, dizel ali dizel z elektriko in biogoriva, kjer so seveda na voljo v zadostni količini. Evropska unija pa zahteva desetodstotni delež biogoriv, šestodstotno zmanjšanje emisij konvencionalnih goriv in 20-odstotno zmanjšanje toplogrednih emisij.
Dizel poceni, elektrika čista
Sam van Goethem iz Civitasa Wikija je zbral podatke o posameznih tehnologijah. Avtobus z dizelskim motorjem euro 6 imajo doseg med 600 in 900 kilometri, gorivo pa natakajo na vsaka dva dni, in to hitro, v petih do desetih minutah. Takšen avtobus stane približno 220.000 evrov, vzdrževanje pa deset do 15 centov na kilometer. Vsi stroški na kilometer znašajo 2,10 evra. Na kilometer spusti v zrak kilogram ogljikovega dioksida, 1,1 grama dušikovih oksidov in 0,03 grama delcev PM10.
Emisije avtobusa na stisnjen zemeljski plin so zelo podobne, vendar jih je mogoče znižati z uporabo bioplina. Takšen avtobus ima doseg med 350 in 400 kilometri. Avtobus na stisnjen plin stane 250.000 evrov, vzdrževanje pa 15 centov na kilometer. Stroški na kilometer znašajo 2,10 evra. Zemeljski plin uporablja tudi več avtobusov v Ljubljani, deponijski plin pa še ni našel poti do njih.
Z dizelskim primerljiv tudi biodizelski
Povsem primerljiv z dizelskim je še avtobus na biodizel, tudi po emisijah (z izjemo ogljikovega dioksida, kjer so emisije tudi polovico nižje). Doseg ima med 570 in 850 kilometri, stane enako kot dizelski, vsi stroški na kilometer pa znašajo 2,20 evra. Slabše se je obnesel bioetanol, ki je najbolj razširjen v Braziliji, tudi za cestne vlake oziroma cenejše avtobusno nadomestilo za mestno železnico ali metro. Takšen avtobus v Evropi stane 250.000 evrov, vsi stroški avtobusa na kilometer pa znašajo 2,52 evra.
Elektrika je, kot omenjeno, prihodnost. Možnosti uporabe je več. Pri avtobusih, ki se polnijo večkrat na dan, je doseg majhen, manj kot 100 kilometrov. Stroški takšnega avtobusa na kilometer znašajo 3,20 evra. Pri avtobusih, ki se polnijo čez noč, so časi polnjenja zelo dolgi, doseg pa med 100 in 200 kilometri. Nakup in uporaba takšnega avtobusa znaša 5,50 evra na kilometer. Vendar je pomembno, da se pri elektriki stroški zmanjšujejo z leti dozorevanja tehnologije. Še ena uporaba elektrike so trolejbusi. Ti so omejeni na trase z infrastrukturo. Trolejbus stane od 400.000 do 450.000 evrov, infrastruktura zanj pa en do poldrugi milijon evrov na kilometer. Vsi stroški znašajo 3,10 evra na kilometer. Pri avtobusih na elektriko je najboljše to, da tako rekoč nimajo emisij, niti hrupa.
Do okolja prijazna in stroškovno ne preveč zahtevna rešitev so tudi serijski hibridni avtobusi, ki vozijo na elektriko in dizel. Takšen avtobus stane 270.000 evrov, stroški uporabe na kilometer pa znašajo 2,40 evra. Pri takšnih avtobusih je velikokrat mogoče krajše razdalje prevoziti povsem na elektriko. Pomembno je, da hibridi zmanjšajo emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov.
Odvisno od mesta
Natalie Evans iz projekta Clean Fleets pravi, da so motorji euro 6 mogoče res stroškovno najugodnejši in tudi prijazni do okolja, vendar je še zelo malo izkušenj z njimi. Dejala je, da je trg zemeljskega plina dozorel, avtobusi na plin so dovršeni in cenejši od alternativnih goriv in tehnologij. Emisije plinskih avtobusov pa res niso nižje. Biodizel je cenovno primerljiv z dizlom, emisije pa so nižje, vendar zelo odvisne od lokalnih razmer in preskrbovalne verige. Bioetanol pa je malce predrag. Dobro kaže bioplinu, zlasti iz odpadkov. Z njim imajo dobre izkušnje na Švedskem, Finskem in v Veliki Britaniji.
Hibridom cena pada, čisto električni avtobusi pa prodirajo na trg. Baterije so lahko težava, a to je odvisno od načina uporabe avtobusa. Uporabljajo jih na Dunaju, preizkušajo pa jih še v več evropskih mestih. Električni avtobusi so do okolja najbolj prijazni. Podobno je z vodikovimi gorivnimi celicami. Dobre izkušnje imajo v Londonu in Oslu, preizkušali so jih tudi v drugih mestih. Pomagali so zlasti evropske subvencije in projekti.