Tiskane izdaje
Poleg gmotne škode so v pretekli kurilni sezoni obravnavali tudi več primerov zastrupitev z ogljikovim monoksidom, nekateri so se končali tudi s smrtjo. »Najpogostejši vzroki za dimniške požare so dotrajanost dimnikov, nepravilna in nestrokovna vgradnja dimnikov, nepravilno prezračevanje in samovžig. Vzrok slednjega je največkrat neredno čiščenje in nepravilna uporaba kurilniških naprav,« pravijo dimnikarji.
Po oceni Policijske uprave Novo mesto je bilo samo na njihovem območju za približno 700.000 evrov materialne škode. Glede na škodo na novomeškem območju sekcija dimnikarjev pri OZS ocenjuje, da je bilo v minuli kurilni sezoni na celotnem območju Slovenije za pet milijonov evrov škode. To je posledica več kot 500 požarov.
»Zavedati se moramo, da redno vzdrževanje, čiščenje in pravilna uporaba kurilnih naprav prispevajo k večji požarni varnosti, varovanju okolja, človekovega zdravja in racionalnejši rabi energije,« državljane poziva Bojan Brenčič, predsednik sekcije dimnikarjev pri OZS. Kot dodaja, so dimnikarji že večkrat pozvali pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) za izboljšanje osnov pri izvajanju dimnikarskih storitev, na zamenjave naprav, a vselej naletijo na negativni odziv. Dimnikarji zato vnaprej opozarjajo, da bodo zaradi dimniških požarov ponovno ožigosani dimnikarji, ne pa tisti, ki nosijo odgovornost za razmere − MKO, pristojne inšpekcijske službe in posamezniki, ki ne upoštevajo predpisov.
Na začetku nove kurilne sezone so dimnikarji spet zaskrbljeni, saj število požarov, višina povzročene škode in število smrtnih žrtev z leti ne upada. Po mnenju Brenčiča je zato nujno ukrepati hitro in takoj, zato ob neodzivanju MKO dimnikarji državljane pozivajo k spoštovanju predpisov. Kurilne naprave je treba prijaviti dimnikarjem, odpraviti morebitne pomanjkljivosti. Dimniki morajo imeti ustrezno potrdilo o skladnosti s predpisi. Za nove naprave se je treba o postavitvi in napeljavah pogovoriti z dimnikarskim mojstrom.
Najbolj problematična drva
»Za dimniške požare so najbolj problematična trdna goriva. Predvsem drva, ki imajo veliko vsebnost vlage. Uporabniki ne upoštevajo, da je potrebno les pred kurjenjem pravilno pripraviti in šele nato z lesom kuriti,« pravijo dimnikarji. Les se mora pred uporabo namreč vsaj dve leti sušiti (bukev dve leti, hrast celo štiri leta).
Nepravilno kurjenje in prekomerno nalaganje drv povzroča smolnate saje. Potrebno je večkrat nalagati in ne polno peč. Pri kurjenju kurilne naprave na trdno gorivo mora biti kotlovska temperatura 80 stopinj Celzija, saj pri teh temperaturah ne prihaja do kondenzacije v kurilni napravi in dimovodu. »Opažamo, da imajo uporabniki kotlovsko temperaturo nastavljeno na 50 stopinj, kar povzroča smolnate saje. Zaradi teh uporabniki še bolj zakurijo in s tem pride do višjih temperatur in do dimniškega požara,« pravijo v ABD Dimnikarstvu. Poleg tega dimnikarji ugotavljajo, da uporabniki kurijo različne gorljive predmete, tudi plastiko, stiropor, gume in podobno.
Zastrupitve zaradi razpok
Za zastrupitev z ogljikovim monoksidom so nevarna vsa goriva. Zato je pomembno pravilna vgradnja, vzdrževanje naprav in prezračevanje. Ogljikov monoksid nastane zaradi nepravilnega zgorevanja goriv. Velik problem so dotrajani dimniki in dimniki ki imajo poškodovane notranje stene ali tuljave (razpoke). Zaradi razpok pride do izhajanja dimnih plinov.
»Izhajanje dimnih plinov na trdno gorivo lahko ugotovimo, saj se pojavijo črni madeži. Problem so dimni plini na tekoče ali plinasto gorivo, kjer tega ne ugotovimo s prostim očesom. Na tistih napravah, kjer izhajajo dimni plini imajo uporabniki vsak dan glavobole. Prisotnost ogljikovega monoksida v prostoru ugotovimo šele z merilnim aparatom,« še pravijo v ABD Dimnikarstvo.
