Tiskane izdaje
Teden je že zaznamovalo glasovanje evropskih poslancev o predlogu evropske komisije za izvzetje dovolilnic za 900 milijonov ton izpustov ogljikovega dioksida z evropskega trga emisij. Poslanci so tesno, a vendarle zavrnili namero, po kateri bi se kuponi podražili s sedanjih 3,6 evra na približno devet evrov, kar bi bilo znamenje, da misli Evropska unija z zmanjševanjem emisij resno. Okoljevarstveniki, pa tudi komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard, obžalujejo izgubo priložnosti, ki bi jo z dražjimi emisijami toplogrednih plinov dobili do okolja in podnebja prijaznejši viri energije, zraven pa še inovacije. Navsezadnje pa gre tudi za evropske cilje oziroma za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020.
Čiščenje energetike stoji
Hitro širjenje obnovljivih tehnologij po svetu je ena od redkih svetlih točk v sicer precej mračni oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) o svetovnem napredku na poti proti nizkoogljični energetiki. V New Delhiju je izvršna direktorica IEA Maria van der Hoeven ministrom držav s štirimi petinami svetovnih toplogrednih emisij povedala, da se je čiščenje svetovne energetike ustavilo. »Kljub velikim besedam svetovnih voditeljev, kljub eksploziji obnovljive energije v zadnjem desetletju je povprečna danes proizvedena enota energije enako umazana kot pred 20 leti,« pravi Maria van der Hoeven.
Pri tem je pomembno, da so se v ZDA usmerili na plin iz skrilavcev, Evropa pa s plina na premog. Projekti zajemanja in shranjevanja ogljika so že precej daleč, kot ugotavlja IEA, vendar ne bodo uresničeni brez močne politične podpore. IEA predlaga takojšnjo odpravo subvencioniranja rabe fosilnih goriv, zaračunavanje ogljika, podporo tehnologijam, kot so električni avtomobili, sončne in vetrne elektrarne, uvedbo standardov za učinkovitost goriv in zlasti stavb.
Škoda je večja od cene
Po študiji Trucost o dejanskih stroških naravnih virov, vključitvi teh stroškov v cene in nevarnostih za prihodnje gospodarstvo, ki so posledica čezmernega onesnaževanja zaradi dobička, je ravno evropski sistem trgovanja z emisijami najboljši primer razhajanja. »Dovolilnica za tono ogljikovega dioksida zdaj na trgu stane manj kot štiri evre, ocenjen družbeni strošek te tone pa znaša približno 70 evrov,« je zapisano med poudarki študije. Še huje je v ZDA, kjer dovolilnica za tono žveplovega dioksida stane en dolar, družbeni strošek pa znaša od 538 do 2345 dolarjev.
Trucost pojasnjuje tveganje gospodarstva z dvema kategorijama naravnih virov, prvi so neobnovljivi in se z njimi trguje (denimo fosilna goriva in rudnine), drugi pa tisti, ki ponavadi sploh nimajo cene, denimo čist zrak, podtalnica in biodiverziteta. Pri prvih je tveganje povezano s prevelikim izkoriščanjem surovin in zmanjševanjem količin virov, ki nimajo cene. Trucost predlaga vladam, da se odzovejo, uredijo zakonodajo, po kateri bodo cene izdelkov in storitev vključevale tudi stroške naravnih virov, zlasti dobiček onesnaževalcev pa mora postati čim manjši.
Po drugih študijah so v 42 državah v razvoju, kjer so na razpolago podatki o subvencijah za fosilna goriva in vložkih v prehod v nizkoogljično družbo, leta 2011 v subvencije za porabnike fosilnih goriv vložili 396 milijard dolarjev, kar je 75-krat več kot za varovanje podnebja. Pet držav v razvoju se hkrati pojavlja na lestvicah 12 največjih prejemnic podnebne pomoči in 12 največjih vlagateljic v subvencije domačim uporabnikom za fosilna goriva. To so Kitajska, Egipt, Indija, Indonezija in Mehika. Pomenljiv je tudi podatek, da so države v svetovnem merilu zgolj za orožje lani porabile 1750 milijard dolarjev.
Inštitut za trajnostni razvoj in društvo Focus pa opozarjata na evropsko neučinkovito podpiranje biogoriv. »Države članice EU, ki jih tare pomanjkanje denarja, so v letu 2011 porabile deset milijard evrov, znesek v velikosti denarne pomoči Cipru, za podporo industriji biogoriv. To razkriva nova študija, ki jo je objavil Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj. Ta javni denar so porabili za ohranjanje 4,5-odstotnega tržnega deleža, ki so ga biogoriva imela v letu 2011, kar je malo pod petodstotno zamrznitvijo, ki jo je predlagala evropska komisija pred pol leta. Če količine biogoriv ne bi zamrznili na pet odstotkov, temveč jih povečali na 8,6 odstotka do leta 2020, kot se pričakuje v okviru sedanje politike, bi to po omenjeni študiji zahtevalo med 28,8 in 33,1 milijarde evrov dodatne kumulativne javne finančne podpore v obdobju 2014–2020,« pravijo okoljevarstveniki.
Dodajajo, da so raziskave že pokazale, da politika EU na področju biogoriv ne zmanjšuje izpustov toplogrednih plinov iz prometa. »Če bi upoštevali tudi izpuste zaradi posrednih sprememb rabe tal zaradi biogoriv, bi večina biodizla, ki je danes na trgu, oddajala več izpustov toplogrednih plinov kot fosilna dizelskega goriva,« opozarjajo.
Planet se spreminja
Študije kažejo, da se na Antarktiki led zadnjih tisoč poletij ni talil tako hitro kot letos, posebej hitro pa se je taljenje ledu povečevalo v zadnjem stoletju. Na kratko to pomeni, da se je zaliv na Antarktiki že tako segrel, da se lahko taljenje ledu poveča že ob majhnih spremembah temperatur navzgor. Za arktično morje pa se znanstveniki ne sprašujejo več, ali bo led neko poletje povsem izginil, temveč le še to, kdaj se bo to začelo redno ponavljati. Vsekakor pa bo to prej, kot so menili doslej. Gotovo bo led v arktičnem morju zgodovina poleti leta 2050, verjetno pa je tudi, da se bo to redno ponavljalo že prej, čez desetletje ali dve.
