Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem, ko so poslanci v ponedeljek zavrnili predlog predsednika odbora za gospodarstvo Matjaža Hana, SD, da razpravo o noveli obrtnega zakona prestavijo na naslednjo sejo državnega zbora, so se poslanci v prvem branju razdelili: koalicija seveda podpira spremembe, opozicija jim nasprotuje.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Uroš Rožič je povedal, da so se sprememb lotili po spomladanskem internem referendumu v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so ob sicer nizki udeležbi izglasovali odpravo obveznega članstva.
V razpravi so potem koalicijski poslanci trdno zagovarjali referendumsko odločitev in črnili sedaj že bivše vodstvo OZS, da ni delalo dobro in predvsem ne v korist članstva. Opozicija je opozarjala, da bo brez enotne in močne OZS država brez primernega sogovornika in bo lahko počela, kar bo hotela.
Mirko Brulc, SD, je napovedal, da bi državljani, če bi jih na referendumu vprašali, ali potrebujejo Državni zbor, tudi glasovali proti. Matjaž Han pa pričakuje, da bo predsednik SLS, minister Radovan Žerjav, sedaj enake vatle pri prostovoljnem združevanju uporabil tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. V nasprotnem bo tak predlog vložila opozicija.
Uroš Rožič je razložil, da OZS ostaja edini reprezentativni predstavnik obrti in bo še naprej izvajala nekatera javna pooblastila. Odpravlja pa se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna kvalifikacija. Koalicija tako deregulacijo poklicev podpira: Slovenija je z 250 reguliranimi poklici na evropskem vrhu, za varovanje zdravja, lastnine in okolja pa bi zadoščalo kakih sto. Opozicija svari pred izgubo kakovosti.
Veliko govora v tem prvem branju je bilo o lastnini sistema OZS, ki je prvi dve desetletji in pol od 1969 nastajal na prostovoljni osnovi, šele po letu 1994 pa na obvezni. Zakonski predlog prepoveduje delitev premoženja med člane, ob morebitni racionalizaciji mreže bi prišlo do priključitve drugim območnim zbornicam ali krovni OZS.
Vsi poslanci pričakujejo, da bo v preostalih dveh branjih obrtni zakon moč dopolniti in izpopolniti. Koalicija se sicer nagiba k čim krajšemu prehodnemu obdobju, saj je imela OZS po njihovih navedbah nenazadnje že od pomladi čas, da se pripravi na prostovoljno članstvo, vlada predlaga šestmesečni prehodni rok za OZS in 9-mesečnega za območne zbornice, opozicija predlaga 1. januar 2014.
