Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Električna mobilnost je neizogibna prihodnost

Izdelujemo vse dele električnega avta in infrastrukture zanj ter najbolj učinkovita letala, čas je za izvoz znanja.

pet, 29.06.2012, 12:00
Kaj smo počeli 100 let?

»Avtomobilski industriji še ni uspelo prepeljati štirih potnikov 400 kilometrov daleč s hitrostjo 510 kilometrov na uro za le deset evrov. Nam je, z električnim letalom,« pravi Ivo Boscarol.
»Ko se usedeš v električni avto in začutiš pospešek, ki ga da 92-odstotni izkoristek elektrike, se moraš vprašati, kaj smo počeli zadnjih 100 let, da smo še vedno na nafti,« pa meni Miha Levstek.

Ljubljana – Slovenija ima izpolnjene vse pogoje za razvoj električne mobilnosti, saj proizvajamo vse, od električnih motorjev, programske opreme do pametnih polnilnih postaj, razvijamo pa tudi bolj učinkovite baterije. Vse to znanje je nujno podpreti, da bodo nastali produkti za izvoz.

Glavno sporočilo proizvajalcev opreme za električne avtomobile je, da niso več proizvajalci električnih avtomobilov, temveč preprosto avtomobilov. Aleš Mihelič, vodja resorja za tehnologijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je povedal, da Sloveniji nekoliko manjka kritična masa za vse, vendar imamo zelo nadarjene ljudi in smo zelo odprti. Priložnost Slovenije so majhne niše in sodelovanje z velikimi. Pri tem je pomembno, da porabimo ogromno nafte, ki jo v celoti uvažamo. Temu se bomo izognili najprej z električnimi avtomobili, vodik pa je tehnologija, ki bo dovolj priročna čez 20 do 30 let.

Osnovo sistema že imamo

»Malo iluzorno je pričakovati, da bomo v Sloveniji delali tržno uspešne električne avtomobile, a če ga narediš, lahko proizvajaš različne dele za velike igralce. Z nekaj sreče lahko delaš tudi butične avte, denimo najmanjše, najhitrejše ali kaj podobnega,« pravi Miha Levstek, direktor podjetja Etrel. Opozoril pa je, da so električni avti drugačni od klasičnih, saj lahko električni motor kupiš prosto na trgu, klasičen pa gre v natanko določen tip avtomobila.

Podjetje Etrel, ki izdeluje polnilne postaje in ves informacijski sistem zanje, sodeluje v več evropskih projektih. Kot ugotavljajo, je od 30 do 40 polnilnih postaj pri nas večinoma povezanih v sisteme s centri upravljanja. To je že zasnova za prihodnost, o kateri v drugih evropskih državah še razmišljajo. Omogočajo namreč identifikacijo lastnika avtomobila, ki želi uporabiti polnilnico, in potem plačilo z, denimo, računom za elektriko.

Sistem je v celoti razvit v Sloveniji. Prihodnost je v povezavi vseh polnilnih postaj v en sistem, v katerem je mogoče uporabiti kartice različnih izdajateljev in kjer koli v Evropi. Druge države imajo še veliko dela, saj imajo ponekod nameščene zgolj vtičnice. »Naše postaje sploh niso pod napetostjo, dokler se uporabnik ne registrira. To je v Evropi unikat, da ta sistem deluje že dve leti,« pravi Levstek.

Strateško pomembno

Samo tri odstotke elektrike v EU je proizvedene iz nafte, in če bi torej vse avtomobile poganjala elektrika, bi se odvisnost od nafte zelo zmanjšala, proizvodnja elektrike pa bi se morala povečati za samo 20 odstotkov. Električni avtomobili so potem lahko hranilniki elektrike in uravnavajo porabo. Pametna omrežja s pametnimi polnilnimi postajami bodo določila najcenejši čas polnjenja, ki bo ugoden tudi za elektroenergetski sistem. Ukaz bo seveda mogoče povoziti, vendar bo polnjenje avtomobila dražje. Na kratko, električni avtomobili so osnova za večjo uporabo nestabilnih virov energije, kot sta sonce in veter.

Poleg tega je učinkovitost elektromotorjev več kot 90-odstotna, učinkovitost klasičnih avtomobilskih motorjev z notranjim izgorevanjem pa zgolj 20- ali 25-odstotna, v mestih celo 15-odstotna. Celo nadzorovana proizvodnja elektrike iz premoga je do okolja bolj prijazna kot nenadzorovana množica manjših dimnikov, ki se vozijo po cestah. Leta 2050 bo na svetu milijardo avtomobilov več kot danes. Če ne bodo do okolja bolj prijazni, svetovnih emisij ne bo mogoče zmanjšati niti teoretično.

Električni avtomobili so sicer še dragi, zato se ne izplačajo, če je pot v službo dolga le deset kilometrov. Za primer, kdaj se električni avto izplača, je Levstek navedel vožnjo iz Celja na delo v Ljubljano. A tudi to se utegne še letos spremeniti, če bo Renault res poslal na trg električni avto za enako ceno, kot stanejo klasični avti in z baterijami na lizing.

V nekoliko slabšem položaju bodo le stanovalci večstanovanjskih stavb, saj bo država verjetno prepovedala napeljevanje kablov iz tretjega ali petega nadstropja do avtomobila. Rešitev so polnilne postaje na parkiriščih ali na posameznih parkirnih prostorih v garažah. Te bi stale približno tisoč evrov.

Znamo tudi leteti

»Letalstvo se težko primerja z avtomobili, kjer v isto školjko lahko namestiš bencinski ali električni motor. Letalo mora imeti za električni motor zelo malo upora, cesna bi, denimo, potrebovala preveč energije, da bi poletela z električnim motorjem. Naša glavna naloga od začetka je, da letalo za letenje porabi čim manj energije, pri čemer je glavna komponenta pravzaprav školjka letala. Pri sistemih pogona je potem logika podobna kot pri avtomobilih. Za letala na električni pogon je pri tem značilno, da zaradi teže in tudi manj motenj ni dvojnih kablov,« pravi Ivo Boscarol, lastnik Pipistrela.

Taurus Electro G2 je bil tako prvo in edino električno dvosedežno letalo v serijski proizvodnji na trgu. Električne motorje za Pipistrelova letala izdelujejo v Sloveniji, za zadnje letalo pa so vse zasnovali kar sami, od ohišja in motorja do logike delovanja, procesnega vodenja, baterijskih balanserjev in drugega. To zdaj ponujajo tudi v paketu za nadgradnjo jadralnih letal v električna. Uspešni so predvsem zato, ker česa podobnega še ni na trgu.

Zdaj bo to vgrajeno tudi v serijsko panthero, ki bo na voljo v več različicah: kot letalo na dizel ali bencin, kot hibrid, ki bo imel na voljo za osem minut baterij oziroma neslišen vzlet in pristanek, ter kot povsem električno letalo s 145-kilovatnim motorjem. Prvi različici bosta imeli doseg 1200 kilometrov, električna panthera pa približno 400 kilometrov. To bo tudi prvo električno štirisedežno letalo. Letalski standardi sicer zamujajo, kar je težava. Pišejo jih ravno po uspehih Pipistrela, prvi pa sta jih sprejeli Avstralija in Francija. Zdaj so se namreč za to področje začeli zanimati tudi veliki igralci, saj je bil v Pipistrelu tudi vrh Siemensa. Radi bi sodelovali, kar lahko da nov zagon.

Znanje odpira vrata

Pred časom so novinarjem v Bruslju proizvajalci vetrnih elektrarn razkrili, da je razvoj vetrnic desetletje za letalsko industrijo, kar pomeni, da je za Pipistrelom še bistveno dlje. Zato je na dlani vprašanje, ali se Pipistrel spogleduje tudi s tem področjem, posebno če zraven pride še Siemens. »Tudi celotna industrija jadralnih plovil je precej zadaj. Jadra namreč izkoriščajo samo upor, ne dajejo pa še vzgona. Ko bo to mogoče, bo revolucija tudi pri plovilih. Krila vetrnic so že precej razvili, vendar se da narediti še veliko. Če bi imeli denar, za to bi potrebovali še novo skupino znanstvenikov, bi bila tudi tu mogoča revolucija. Veter piha z različnimi hitrostmi in v različnih smereh, to je podobno kot pri letenju,« pravi Boscarol.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se