Gašper Boncelj, NeDelo
Ko na hitro pogledate kolo z imenom BH neo cross, se sploh ne zdi podobno doslej znanim modelom na električni pogon. Je namreč nepričakovano elegantno in skoraj skriva nekaj zanimivih rešitev, zaradi katerih se je na letošnji jesenski razstavi Eurobike znašlo med nagrajenimi izdelki.
Slovenci se le počasi ogrevamo za električna kolesa, po Evropi pa je to v zadnjih dveh letih najhitreje rastoči del trga, še posebno v kolesarsko razvitih Nizozemski in Nemčiji. Verjetno ni odveč še enkrat zapisati, zakaj je povpraševanje po teh kolesih tako v zagonu: pomoč elektromotorja namreč h kolesarjenju pritegne tisti, recimo mu starejši del prebivalstva, za katerega je sicer poganjanje pedalov preveč naporno, dobrodošla pa je lahko tudi za navdušenega in energije polnega kolesarja, ki na primer v službo ne bi rad prišel prepoten ali pa zaradi prepočasne vožnje ne bi hotel česa zamuditi.
Kolesa namesto pištol
Z električnimi kolesi so se zadnja leta začeli ukvarjati številni kolesarski proizvajalci, tudi špansko podjetje BH, kar je kratica za Beistegui Hermanos ali bratje Beistegui. Ti so leta 1909 presodili, da bo izdelava biciklov boljši posel kot dotedanja proizvodnja pištol. Pri kolesih so ostali do danes in med drugim imajo v ponudbi več vrst električnih koles, za novo sezono pa tudi najnovejšo serijo treh izdelkov, združenih pod skupnim imenom BH neo (mestno, treking, gorsko), za katero so na najpomembnejši vsakoletni razstavi Eurobike v Friedrichshafnu tudi prejeli nagrado. Mi prikazujemo trekinško različico BH neo cross, s katero se je v resnici mogoče voziti tako na kratke kot nekaj daljše razdalje. Na pogled tako kot cela serija najbolj izstopa po tem, da je baterija integrirana, ali lepše povedano, skrita v glavno cev okvirja. Če se malo pošalimo, se sploh ne ve, da ima električni pogon. Pri večini koles, ki jim pomaga elektrika, namreč baterija ali akumulator, če hočete, neugledno štrli iz okvirja ali pa je ta sklop »naložen« nekje v območju prtljažnika. Neova rešitev je poleg tega praktična, saj je za polnjenje baterijo mogoče sneti, po drugi strani pa jo je, če smo kolo nekje pustili, skoraj nemogoče ukrasti.
Zavira in se polni
Španci so lastno tehnologijo koles »pedelec« začeli razvijati leta 2007, najbolj izvirni del nosi ime RDS (rear drive system), kar pomeni, da električni motor brez ščetk izhodne moči 250 W po potrebi pomaga pri vrtenju zadnjega kolesa. Trdijo, da je motor tih, deluje pa skupaj s senzorjem navora, ki zazna obremenitev in prilagodi motorno pomoč. Vse skupaj deluje s 27 prestavami, kar je dovolj za obvladovanje različnih vrst terena. Način delovanja celotnega sistema se kolesarju prikazuje na zaslončku iz tekočih kristalov, ki je nameščen na levi ročici krmila in je prav tako snemljiv.
Znamka BH je očitno ponosna na nadzorno enoto z elektroniko, ki nadzira delovanje motorja – ker je ta močnejši od dovoljene moči, ima zato vedno nekaj »rezerve« in lahko pomaga tudi v hudih strminah. Podobno kot pri že kakšnih znanih rešitvah iz kolesarske ali tudi avtomobilske industrije zmore pretvarjati zavorno energijo; med zaviranjem se še naprej vrti, ampak tedaj deluje kot dinamo in polni baterijo. To še sploh ni dovolj, da bi neo postal kar perpetuum mobile, a doseg z enim polnjenjem Samsungove baterije iz litijevih ionov je v tem primeru večji, tovarna trdi, da 90 kilometrov v eko načinu. Prazna se do 80 odstotkov menda napolni v uri in pol, popolnoma pa v štirih urah. Te zadnje številke in tudi tisto o dosegu je seveda treba jemati s pridržkom, saj se v praksi sem in tja pokaže, da niso realne. Neo cross tehta 22 kilogramov, na njihovem domačem trgu pa stane približno dva tisoč evrov. Elektromotor po potrebi pomaga pri vrtenju zadnjega kolesa. Električno kolo ima baterijo integrirano v glavno cev okvirja. Deluje s 27 prestavami, kar je dovolj za obvladovanje različnih vrst terena, tehta 22 kilogramov, stane pa približno dva tisoč evrov.