Energetika ni glavna, pomemben je človek

Brdo pri Kranju – »Zakaj smo zgradili prostore, ki jih ne maramo?« je na konferenci o trajnostni gradnji vprašal arhitekt Martin Haas in si odgovoril, da so bili ljudje obravnavani kot masa, ne kot posamezniki, ki imajo čustva. Poudarek se zdaj z mobilnosti seli na zdravje.

»To ni revolucija, niti evolucija ne, hiše zgolj opremljamo z novo tehnologijo. Spremeniti je treba navade, graditi moramo prostore, kjer se ljudje radi zadržujejo in srečujejo,« je še povedal Martin Haas. Natančno s tem se ukvarja Tina Saaby, mestna arhitektka iz Københavna, ki je »stara 44 let, ima dva otroka in je brez vozniškega dovoljenja, vendar ima kolo«. Ni edina, v glavnem mestu Danske kolo za prevoz uporablja 55 odstotkov ljudi. Kot je dejala, so v prejšnjih desetletjih oblikovalci in arhitekti že opredelili »idealno hišo, stanovanje, kuhinjo in kopalnico«, zdaj pa ugotavljajo, da so ljudje veliki in majhni, da različno čutijo in vidijo.

Prvo je urbano življenje

V Københavnu ne razpravljajo o posameznih projektih, odločitve so strateške. Tako so si za cilj do leta 2015 postavili, da bo 80 odstotkov prebivalcev zadovoljnih z javnimi prostori v mestu, da bo v primerjavi z letom 2010 leta 2015 po ulicah hodilo 20 odstotkov več ljudi in da bodo prebivalci in obiskovalci mesta na javnih prostorih 20 odstotkov več časa. »Prvo prednost v načrtovanju ima urbano življenje, za tem je urbani prostor. Urbani prostor pa je pred posameznimi stavbami,« pravi Tina Saaby.

Navade ljudi preverjajo z opazovanjem in spraševanjem. Tako so ugotovili, da se veliko staršev pridruži igri otrok, če imajo možnost za to oziroma njim prilagojeno opremo na igriščih. Tako na javnih površinah in dnevni svetlobi ostanejo dlje oboji, starši in otroci. Prebivalci mesta kolesarijo, ker je lahko in hitro. Zato mesto vseskozi spremlja, kje bi lahko za kolesarje uredilo še kakšno uporabno bližnjico. »Počasnejše premikanje po mestu, peš ali s kolesom, prinese več srečanj, s tem pa družbo in živo mesto. Veliko ljubezni se je sklenilo na kolesih,« pravi Tina Saaby, ki mora s kolesom na pot tudi v snegu. »Mesto počisti tri glavne ceste za avtomobile, takoj nato pa zažene čiščenje vseh kolesarskih poti,« pojasni Tina Saaby.

Javni prostor, ne barva stavbe

Na ravni mesta se pogovarjajo o tem, kaj lahko arhitektura naredi za ljudi, ne kakšen videz bi morala imeti kaka stavba. Pomembna je povezava prostorov zunaj in znotraj. V Københavnu ne predpisujejo veliko, od tega, da mora biti 75 odstotkov pritličja vsake stavbe prosojnega, pa ne odstopajo. Stekla ne smejo odbijati svetlobe, ogledalom podobne šipe so prepovedane. Omejujejo tudi višino stavb, saj mora sončna svetloba do tal, če, kot pravi Tina Saaby, »hočemo obdržati ljudi zunaj dlje časa«. Ravno zdaj pripravljajo smernice za balkone obstoječih stavb.

Nova je tudi politika zdravja mesta. Postavlja se enačaj, boljše mesto pomeni bolj zdrave prebivalce. »Biti dobro mesto pomeni vedeti, kaj se dogaja in kdo lahko potegne mesto naprej. Imeti moraš najboljše ljudi, ne uradnikov, ki niso dobili službe drugje,« pravi Tina Saaby. Zato prazne prostore namenijo ustvarjalnih podjetjem ali postanejo proste cone za različne skupine. Lastniki stanovanjskih stavb, ki jih ni bilo mogoče prodati, vedo, da pomaga, če dajo nekaj prostorov brezplačno v najem lokalom. Več ljudi, ki se družijo, namreč pomeni večjo priljubljenost okoliša.

Nujno je tudi sonce

Finančna ekonomistka Andrea Chegut je izračunala tudi to, da več zelenih stavb v soseski prinese večjo vrednost soseske. Stavba z energijsko izkaznico z oznako A je vredna najmanj deset odstotkov več kot stavba z energijsko oznako D. Na bolj zelenem območju se poveča tudi število lokalov, zbira se več ljudi. Cena zelene gradnje je zdaj že skoraj povsem enaka ceni klasične energijsko potratne gradnje oziroma še nižja, če gre za domače naravne materiale.

Arhitektka Renate Hammer pa je opozorila, da ljudje skoraj 90 odstotkov časa preživimo notri. Opozorila je, da »nobena luknja v prazgodovini, ki so jo naseljevali ljudje, ni bila obrnjena proti severu«. Tudi v sodobne stavbe je treba vrniti jutro in večer, kar smo izgubili z globokimi stavbami in stanovanji z okni le na eno stran neba. »Zato imamo toliko bolezni imunskega sistema in podobnega. Potrebujemo dolge ozke stavbe z velikimi okni v različnih smereh. Zgolj energijska učinkovitost ne bo pripeljala do zdravih stavb in tudi ne do trajnosti,« opozarja Hammerjeva.