Tiskane izdaje
Ljubljana - Raziskava Eurobarometer o odnosu Evropejcev do kakovosti zraka je pokazala, da večina Evropejcev (56 odstotkov) meni, da se je kakovost zraka v preteklem desetletju poslabšala. V Italiji je takšnega mnenja kar 81 odstotkov anketirancev, na Cipru, v Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Romuniji in Španiji pa od 70 do 75 odstotkov anketirancev. V Sloveniji tako meni 56 odstotkov vprašanih.
Skoraj štirje od petih anketirancev v EU (79 odstotkov) menijo, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Po drugi strani dajejo anketiranci v Sloveniji prednost ukrepom na lokalni ravni (45 odstotkov) pred ukrepi na ravni EU (27 odstotkov). Anketiranci so bili izrecno vprašani, ali poznajo standarde kakovosti zraka in nacionalne zgornje meje emisij: več kot polovica (58 odstotkov in 51 odstotkov) tistih, ki ta dva instrumenta poznajo (25 odstotkov v obeh primerih), meni, da bi jih bilo treba okrepiti.
Anketa kaže splošno nezadovoljstvo s sedanjimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, saj 72 odstotkov Evropejcev in 73 odstotkov Slovencev ni zadovoljnih s prizadevanji javnih organov za izboljšanje kakovosti zraka. Iz ankete je prav tako razvidno, da je na splošno obveščanje o kakovosti zraka nezadostno; skoraj šestim od desetih Evropejcev (59 odstotkov) se zdi, da niso ustrezno obveščeni o vprašanju kakovosti zraka, tako pa meni tudi 42 odstotkov vprašanih Slovencev. Na vprašanje, kako najbolj učinkovito zmanjšati onesnaženost zraka, 43 odstotkov anketirancev odgovarja, da je potreben večji nadzor emisij, ki nastajajo pri industrijski in energetski proizvodnji (33 odstotkov v Sloveniji). Enak pomen anketiranci v Sloveniji pripisujejo tudi omejevanju prometa v onesnaženih mestih.
