Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Hrana iz gensko spremenjenih rastlin? Hvala, ne bi

Večina Slovencev si po javnomnenjskih raziskavah na krožniku ne želi podtaknjenih gensko spremenjnih organizmov.

pon, 07.05.2012, 06:00

Ljubljana – Slovenci nismo naklonjeni gensko spremenjenim organizmom (GSO) v prehrani, je spet potrdila javnomnenjska raziskava, pri kateri so v okviru raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2006–2013 združili moči Fakulteta za družbene vede, Biotehniška fakulteta in Kmetijski inštitut Slovenije.

Javnomnenjska raziskava o stališčih Slovencev do GSO je namreč pokazala, da imamo najbolj odklonilno stališče do gensko spremenjenih živali, krme in rastlin, medtem ko bolj pozitivno gledamo na GSO v medicini, kot poudarja raziskovalka Jožica Zajc s FDV.

GSO popolnoma nasprotuje polovica vprašanih, ena petina jim nasprotuje, manj kot ena petina je neodločenih, podpira ali povsem podpira jih le majhen delež Slovencev. Najbolj skrb zbujajujoča sta zdravstveno in okoljsko tveganje. Pri resnici o GSO Slovenci najmanj zaupamo politikom in državnim uradnikom ter trgovini, najbolj pa zdravnikom in zdravstvenim institucijam. Mediji, ki so velikokrat nosilci informacij o GSO, in nevladne organizacije so na lestvici zaupanja v zlati sredini. Sicer pa pri odnosu do GSO ni pomembno le, kaj o njih mislimo in ali jih sprejemamo, ampak dejansko vedenje potrošnikov.

Raziskave kažejo, da potrošniki želijo vedeti, kaj se znajde na njihovem krožniku, tudi kakšno krmo uživajo živali, katerih meso je na krožniku. Zaradi odklonilnega odnos do GSO je Inštitut za kontrolo in certifikacijo (IKC) Univerze v Mariboru razvil zaseben standard »Brez GSO – Brez gensko spremenjenih organizmov«, ki omogoča nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila. Certificirana živila so tako lahko posebej označena. To je dobro za potrošnika in tudi za proizvajalca, ki se je odločil za takšno proizvodnjo. Prvo slovensko živilsko podjetje, ki je pridobilo ta standard, je Mlekarna Celeia iz Arje vasi.

Zakaj strah pred GSO?

Kljub vztrajnemu prepričevanju zagovornikov GSO o njihovi neškodljivosti in predvsem domnevni koristi za povečanje kmetijske pridelave s povečanimi hektarskimi donosi, kar naj bi bilo v prid zagotavljanju večje prehranske varnosti, je več razlogov za previdnost. Izkušnje kmetov v državah, kjer niso imeli predsodkov pred sajenjem gensko spremenjenega semena, so namreč ovrgle trditve zagovornikov GSO. Pridelava ni bila nič večja, se je pa povečala njihova odvisnost od proizvajalcev semen, v nasprotju s pričakovanji se je povečala tudi poraba pesticidov.

»Genska tehnologija je bila sprejeta oziroma izenačena z navadno rastlino leta 1992 v ZDA. Dobro desetletje kasneje je ta zgodba prišla v Evropo in v Sloveniji konkretno smo se s temi zadevami prvič srečevali po vstopu v EU, ko je tudi nas doletela zakonodaja EU, da je treba označevati vsa živila rastlinskega porekla, ki imajo več kot 0,9 odstotka gensko spremenjenih sestavin, kar velja tako za hrano kot za krmo živali. Po letu 2004 so rejci lahko prvič prebrali v drobnem tisku, da vsebuje krma tudi GSO. Toda kmetov ni nihče vprašal, ali sploh želijo tako krmo za svoje živali. Podobno kot jih ni nihče vprašal, ali želijo krmiti kostno in mesno moko, zaradi katere je izbruhnil prehranski škandal z boleznijo norih krav. Določene stvari se v kmetijstvu kar zgodijo, se pretihotapijo,« ugotavlja Martina Bavec, v. d. direktorice direktorata za kmetijstvo.

Kot pravi, je tehnologija, ki je bila razvita za potrebe ameriškega kmetijstva brez kolobarja na velikih površinah, drugačna, kot jo ima slovensko kmetijstvo. »V Sloveniji se soočamo z razdrobljeno posestjo in večina naših kmetij upošteva osnovne zahteve kolobarja ne glede na to, na kakšen način pridelujejo hrano.« Po njenem v naših razmerah tudi ni realno, da bi lahko z izolacijskimi pasovi omogočili soobstoj običajnih in gensko spremenjenih rastlin. Za ponazoritev spomni na dejstvo, da od časa do časa tudi k nam veter zanese puščavski prah.

»Kdo lahko pri rastlinah, kot je koruza, ki je vetrocvetka, ker se cvetni prah prenaša z vetrom, zagotovi, da je večstometrski ali pa tudi večkilometrski pas zadostna izolacija, ki bo preprečevala prenos gensko spremenjenih organizmov? V ozadju so okoljski problemi, drugič pa tudi prehranski oziroma zdravstveni vidiki, ki so še dokaj neraziskani.«

Vsiljivci na krožniku

V času, ko hrana postaja eno ključnih zdravstvenih vprašanj zadnjih desetletij in je poudarjena skrb za zdravo prehranjevanje, ni realno pričakovati popuščanja pritiskom zagovornikov GSO v prehranske namene. »Poznamo izrek Hipokrata, ki je nekoč dejal, hrana naj bo zdravilo in zdravilo naj bo hrana, samo na žalost smo vsi skupaj to pozabili. Biotehnološka podjetja so veliko obljubljala, a zelo malo uresničila. To, kar je realizirano, je predvsem kombinacija gensko spremenjenih rastlin, odpornih na določenega škodljivca s pomočjo vnosa talne bakterije Bacillus thuringiensis, ki izloča beljakovino, kakršne v navadni rastlini ni.«

Pomislekov zaradi GSO v prehranski verigi je vedno več. Pridelek iz semena, »dodelanega« z geni živali (tudi podgan), posebnih bakterij, antibiotikov in celo genov človeka, in katerega posledice za zdravje ljudi niso ustrezno raziskane, nam je lahko dobesedno vsiljen na krožnike. »Poznamo probleme alergij in drugih težav, ki se v zadnjih letih močneje pojavljajo. Tudi to je en vidik, ki še ni razrešen,« svari Bavčeva.

Gensko spremenjene kmetijske rastline, ki se najpogosteje uporabljajo v pridelavi hane, so soja, koruza in oljna ogrščica. Vse so z gensko spremembo pridobile odpornost na določene škodljive žuželke ali pa tolerantnost na nekatere herbicide, lahko celo oboje.

Evropska pragmatičnost

Na celotnem območju EU velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo GSO ali so iz njih proizvedeni. Toda odločitev velja le za živila rastlinskega porekla, medtem ko je nedorečeno glede označevanja živil živalskega porekla. Pomeni, da ni zahtevano obvezno označevanje mleka, mesa, jajc, pridelanih v postopku reje s krmili, ki vsebujejo gensko spremenjene komponente.

»To je zagotovo nepošteno do potrošnikov, ki si želimo preglednost. Tudi zaradi vseh prehranskih škandalov, ki smo jim bili priča v zadnjih desetletjih in jih je tudi v Evropi čedalje več, smo vse bolj skeptični. Kljub vsem uradnim zagotovilom, da je vsa hrana varna, imajo potrošniki še vedno pomisleke in posegajo raje po izdelkih, ki jim zagotavljajo neki višji standard. Zagotovo je prav, da jim tudi v tem sektorju živil živalskega porekla omogočimo take standarde,« pravi Bavčeva.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se