Tiskane izdaje
Ključno pa je združevanje znanja in tudi navezava univerz na razvoj gospodarstva. Ivan Leban, predsednik Inženirske zbornice je Marjana Drmoto iz Kolektorje, Aleša Miheliča iz ministrstva za gospodarstvo, Martina
Novšaka, direktorja Gen Energije in Roberta Žerjala iz Iskre Avtoelektrike izzval z ugotovitvijo, da je bila Slovenija na nekaterih področjih vodilna na svetovnem trgu. »Prihodnjo serijo hidroelektrarn pa nam bodo verjetno v celoti gradili tujci. Imamo veliko znanja, a kar imamo, znamo tudi izjemno kakovostno uničiti. Da bi združili moči v energetiki, pa tudi zamujamo,« je dejal Leban.
Novšak je odgovoril, da je strateško združevanje znanja ključno za Slovenijo. »Mi si želimo vkljućiti v projektantsko verigo dodane vrednosti, želimo kupiti del Litostroja, del IBE. Projekti za vse hidroelektrarne v Sloveniji so dovolj velika referenca, ki bi jo morali razvijati, da bi postala odskočna deska za mednarodne trge. Težko bo prepričati direktorje, ki so ekonomisti in pravniki,« je dejal Novšak.
Sicer Novšak poleg hidroenergije odločno zagovarja jedrsko energijo. Za drugi blok Jedrske elektrarne Krško imajo več ponudb, tudi za udeležbo dobavitelja opreme v financiranje naložbe. Zaradi Fukušime so cene reaktorjev zelo padle, skrajšal se je tudi čas gradnje. Udeležba dobavitelja v naložbo pa pomeni tudi zagotovilo dolgoročnega varnega delovanja.
Mihelič je opozoril, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev, zato »ne moremo vseh segmentov pokrivati«. »V Šanghaju imajo v tehnološki coni 300.000 doktorjev znanosti. Naša znanost pa je fragmentirana, poleg tega ni usmerjena v gospodarstvo. Radi bi dosegli, da financiramo ustanove z družbeno odgovornostjo, da vračajo v podjetja,« je napovedal Mihelič, ki sicer več ovir vidi tudi v uradniškem nerazumevanju novih trendov.
Mihelič je postal tudi pristaš sončnih elektrarn, saj je v Španiji videl koncentracijske sončne elektrarne, ki proizvajajo elektriko tudi osem ur, ko ni sonca. Tečejo pa tudi že projekti proizvodnje sončnih elektrarn, ki bi nadomestila okenska stekla. Za Žerjala so sončne elektrarne širitev znanja in rešitev iz avtomobilizma še na področje obnovljivih virov energije. Pod blagovno znamko Letrika nastaja tudi hibridni pogon za Renaultov twizzy. »Pri soncu je veliko prostora za vse. Dolgoročno je avtomobil porabnik in shranjevalnik elektrike,« je dejal Žerjal. Ocenil je, da bo leta 2020 na cestah pet odstotkov električnih avtomobilov, potem pa s cenejšimi in močnejšimi akumulatorji sledi ekplozija.
Drmota je povedal, da morajo podjetja slediti trendom, brez tega jih ostra svetovna konkurenca izloči. »Kolektor deluje na način, da tržniki in raziskovalci delajo z roko v roki pri razvoju izdelkov. Svetovna populacije se veča, to pa vodi tudi v rast porabe energije. Kolektor zato vstopa na segment stavbne tehnike, še posebej močno pa na področje elektroenergetskih storitev. To divizijo bomo še krepili z organsko rastjo ali prevzemi,« je dejal Drmota.
Ta podjetja bi moral poslušati predsednik vlade. Mihelič je izrazil bojazen, da bo izkupiček od prodaje slovenskih podjetij v državni lasti končal kot investicija v manj produktivne sektorje, denimo v dokapitalizaciji bank. »Predlagali smo sklad, kjer bi država v javno zasebnem partnerstvu vlagala v nova podjetja. Ko bi ta postala uspešna, bi svoj delež prodala, denar pa spet vložila v nove generacije tehnologij,« pravi Mihelič. Seveda bi pri tem morale sodelovati tudi fakultete.
