Industrija bo preživela le ob manjši porabi virov

Nove rešitve niso vse, vendar so nujen del preobrazbe in ena od največjih priložnosti Evropske unije.

pet, 14.06.2013, 15:00

Ljubljana – Vsak vloženi evro v nove projekte za znižanje porabe surovin, goriv, vode in drugega prinese 20 evrov in osem delovnih mest na projekt. Evropska komisija je dala v obravnavo akcijski načrt, ki bi pomagal inovativnim podjetjem na trg in do stikov.

Ustvarja delovna mesta tudi v krizi

Zelena industrija je, kot pravijo v evropski komisiji, ustvarjala delovna mesta tudi v krizi. Ima že 16 odstotkov zaposlenih v Evropski uniji, kar jo, denimo, postavlja pred avtomobilsko industrijo. Spodbude iz evropskega proračuna naj bi se še povečale, zlasti za majhna in srednja podjetja. Finančna spodbuda iz evropskega proračuna namreč poveča kredibilnost podjetja in mu ponudi možnost preboja na svetovni trg. To izdatno počnejo tudi Kitajska in ZDA.

Koliko bo denarja za spodbujanje zelenih inovacij v EU med letoma 2014 in 2020, sicer še ni znano, vendar so v evropski komisiji prepričani, da bodo spodbude za mala in srednja podjetja večja, saj je »znano, da takim podjetjem manjka denarja, posojil pa ne morejo dobiti«. Spodbude so torej ključne, tudi v obliki jamstev za posojila. Za program spodbujanja zelenih inovacij naj bi ravno tako bilo, glede na njegovo uspešnost, v prihodnje več denarja.

Slovenija v vrhu

V programu za spodbujanje eko inovacij (Eco innovation) so podprli 240 projektov (tudi devet iz Slovenije), za to pa so imeli od leta 2008 do letos na voljo 200 milijonov evrov. Zadnji razpis tega programa bo odprt do 5. septembra, podprli pa bodo 45 projektov, ki so na začetku in potrebujejo denar za začetek poslovanja večjega obsega. Eden od opisov je tudi: »Nočemo, da inovacije ostanejo v laboratorijih, želimo si, da pridejo na trg.« Eko inovacija namreč ni le nov izdelek, je tudi nov postopek ali storitev, nujno pa je, da prispeva k zmanjšanju porabe virov vseh vrst, kar ne bi bilo slabo merilo tudi za javna naročila.

Slovenija je na ekoinovacijskem zemljevidu visoko, sedma za najboljšimi skandinavskimi državami. Težave pa ima pri financiranju novih projektov, ki jim še ni uspelo prodreti na trg. V evropski komisiji to razlagajo tudi tako: »Nekatere skupnosti zgradijo sodobne nogometne stadione in to je to. Treba je razmišljati širše, pa bo denar tudi za perspektivna mlada podjetja in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.«

Gospodinjske aparate v najem

Jocelyn Bleriot iz Fundacije Ellen MacArthur Premislimo prihodnost pravi, da so cene surovin prešle iz konstantne počasnejše rasti v obdobje nepredvidljivih skokov. »350 milijard evrov prihranka energije in surovin je v ponovni uporabi zgolj v Evropski uniji. Krožno gospodarstvo ni le varčevanje, je edina strategija za rast v prihodnje. Ima ekonomski smisel,« meni Bleriot.

Zdaj povprečen pralni stroj deluje pet let, potem je treba kupiti novega. Kot pravi Bleriot, tako deluje sodobno potrošništvo, na njem pa temelji gospodarska rast. »Zakaj ne bi vsaj teh velikih gospodinjskih aparatov proizvajalci uporabnikom dali v najem? Tako ne bi bilo nobenega smisla v proizvodnji naprav, ki bi se tako hitro pokvarile. Delujejo lahko 20 let, le čip jim je treba zamenjati,« pravi Bleriot.

Politika včasih blokira ekoinovacije

Glavni sprožilci zelenih inovacij so sicer prilagoditev zakonodaji, nato varčevanje, tretji pa je izboljšanje imidža podjetja. Zelo pomembni so razvojni oddelki v podjetjih, pomembno pa je tudi, da ima podjetje zaposlenega človeka, ki je odgovoren le za okolje. Vendar je predstavnik poslovnega sveta Alexandre Affre opozoril, da politika včasih blokira eko inovacije. »Lahko bi sprejeli boljšo in bolj preprosto zakonodajo,« je dejal. Profesor Jens Horbach pa meni, da bi se morala energija podražiti. »Drugo je, da v nekaterih državah mečemo denar skozi okno. V Nemčiji tako podpiramo sončne elektrarne, kar ni dobro zasnovano. Enako je s sistemom trgovanja z emisijami, ko so podjetjem dali kupone brez plačila, zdaj pa se je trg sesul,« pravi Horbach.

Prijavi sovražni govor