»Izplačajo se le elektrarne s subvencijo«

Janez Kopač: Nacionalni energetski program ni pripravljen, nimamo opredeljenih strateških naložb države.

Objavljeno
05. marec 2013 21.54
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo

Ljubljana – Vlada bo predlagala spremembe energetskega zakona, ki bi tudi industrijo delno razbremenile prispevkov za obnovljive vire. Ti so nerentabilni brez subvencij, je bilo mogoče slišati na strateški energetski konferenci En.odmev 013 v organizaciji Energetike.net.

»Nacionalni energetski program ni pripravljen, nimamo opredeljenih strateških naložb države, med dolinami poteka boj. Državni uradniki pa se ne zavedajo, da so tu zaradi državljanov,« o slovenski energetiki pravi Janez Kopač, vodja sekretariata Energetske skupnosti za Jugovzhodno Evropo. Tomaž Orešič iz EFT Group ga je dopolnil z mnenjem, da je treba energetiko konsolidirati in zanjo poiskati dobičkonosne naložbe, tudi na tujih trgih.

Kako dobiti naložbenike v Slovenijo, je povedal Marko Derča iz A. T. Kearney. »Naložbeniki se odločajo na podlagi tega, kako hitro in kako čim bolj preprosto se jim bo naložba povrnila. Slovenija je majhna, zato bi zelo hitro lahko izvedli inovativne projekte, poleg tega imamo ljudi z veliko znanja. Politika pa se v dveh letih ne bo toliko spremenila, da bi še imeli stabilno politično okolje,« je dejal Derča. Djordje Žebeljan iz HSE ga je opozoril, da je treba najprej vedeti, kaj se da narediti, saj inovativne tehnologije niso rentabilne brez subvencij.

Prispevki za obnovljive vire (OVE) pa so že zdaj previsoki in omejujejo konkurenčnost Taluma. »Odločiti se bo treba, kaj je strateško v Sloveniji. Za ta področja je treba zelo hitro urediti konkurenčne pogoje,« je dejal direktor Taluma Marko Drobnič.

Slovenija je lani v podporni shemi proizvodnje elektrike iz OVE zbrala 42, letos mora zagotovili več kot 140 milijonov evrov, zato se je prispevek zvišal za trikrat. Silvo Škornik z ministrstva za infrastrukturo je opozoril, da vlada nima pooblastil za prerazporeditev te obremenitve. Ministrstvo je sicer predlagalo sistemske rešitve, ki bi v prihodnje delno razbremenile končne odjemalce, saj s spremembo energetskega zakona predvidevajo druge vire za napajanje podporne sheme.

»Cene elektrike se v prihodnje ne bodo znižale,« je prepričan Orešič, »saj se zaradi subvencij ne izplača graditi novih elektrarn«. Pred veliko preobrazbo je trg s plinom, saj se bodo cene plina zaradi bogate ponudbe na prostem trgu odvezale od cen nafte, po drugi strani v Evropo že teče ameriški plin, zanj pa vrtajo tudi v nekaterih evropskih državah. Plinovod Južni tok tako ne bo imel velikega vpliva na cene plina. Lahko pa celoten projekt po besedah Marjana Eberlinca, direktorja Plinovodov, ogrozi slovenska ureditev, po kateri občina brez argumentov lahko zavrne soglasje h gradbenemu dovoljenju za plinovod.