Izrabljena vozila: večina izgine neznano kam, še najmanj jih konča v razgradnji

Ljubljana – V Sloveniji je uradno na »skladiščenju« 129.784 avtov. »Pri odjavi ti pod nos porinejo izjavo o lokaciji, nekaj podpišeš in dobiš vse dokumente. Na koncu se mimo hiše pripelje Rom, ki vidi parkiran avto in ti zanj ponudi 50 evrov,« pravijo predelovalci.

V Sloveniji vsako leto nastane od 50.000 do 60.000 izrabljenih motornih vozil (IMV), ki resno ogrožajo okolje, saj se jih na sivem trgu na leto skrije več kot 30.000, o katerih nihče ne ve, kam poniknejo. V ta namen je vzpostavljen sistem ravnanja z IMV, ki naj bi zagotavljal, da je vsak avtomobil, ki je odslužil svojemu osnovnemu namenu, ustrezno tehnično, strokovno in ekološko razgrajen. A v razgradnji jih konča le malo, saj jih lastniki večino prodajo avtomobilskim odpadom, zbiralcem surovin ali v tujino.

Lani je v Sloveniji začela veljati nova uredba o izrabljenih vozilih, ki je javno službo ravnanja z njimi nadomestila z uvedbo razširjene odgovornosti proizvajalcev tudi za zbiranje in obdelavo izrabljenih vozil v državi. Za večjo učinkovitost ravnanja z IMV je lani 19 proizvajalcev in uvoznikov vozil (99-odstotni tržni delež) sklenilo dogovor o izvajanju skupnega načrta ravnanja z IMV. Ustanovili so družbo Ekomobil, ki opravlja naloge nosilca skupnega načrta, njene osnovne dejavnosti pa so zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov ter ravnanje z njimi. V izvajanje nove sheme je vključenih 47 zbirnih mest, trije obrati za obdelavo vozil (Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher Slovenija) in dva obrata za nadaljnjo obdelavo oziroma drobljenje (drobilnik Dinos Naklo in drobilnik Odpad Pivka). Njihove skupne zmogljivosti zadoščajo za letno obdelavo od 50.000 do 60.000 IMV.

Ministrstva skupaj

Zaradi neučinkovitosti delovanja sistema izrabljenih motornih vozil je Ekomobil pred dnevi organiziral okroglo mizo. Razprava med predstavniki ministrstev in predelovalcev je pokazala vsaj dvoje. Brez medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom ne bo uspešnega premika, saj razveljavitev izjave o lokaciji, za katero se je odločila vlada, sama po sebi ne bo prinesla nič, če je ne bo nadomestil učinkovitejši mehanizem. Tega pa ne more določiti eno samo ministrstvo, zato bo treba končati dosedanjo prakso, ko ministrstva druga na drugo kažejo s prstom in predvsem čakajo. Drugič, na tem trgu so številni interesi, ne samo okoljski, ampak predvsem ekonomski, ki jih bo treba pri določitvi učinkovitega mehanizma upoštevati.

Franci Lenart iz Ekomobila je tako dejal, da se že od leta 2004, ko smo v Sloveniji vzpostavili pravni red ravnanja z IMV, ukvarjamo s tem, da nam ne uspe zbrati in ustrezno predelati več kot desetine IMV. »Ne znamo poiskati skupka mehanizmov, s katerim bi preusmerili večji masni tok v obrate, ki imajo ustrezna okoljevarstvena dovoljenja,« pravi Lenart. Matej Gasperič z ministrstva za kmetijstvo in okolje je potrdil, da je nujno treba spremeniti sistem. »Ali bo to okoljska dajatev ob odjavi vozila iz prometa, ali davek na premičnino, ali pa kaj tretjega. Potrebujemo gonilo, tudi finančno, da bo zadnji lastnik pripeljal IMV v ustrezen center, in ne na sivi trg,« pravi Gasperič. Peter Tomše z istega ministrstva pa je povedal, da je težava evropska, saj v EU ponikne več milijonov IMV, zato spremembe zahteva tudi evropski parlament. Združenje uvoznikov avtomobilov predlaga letni davek, ki bi ga plačevali tudi lastniki avtomobilov, odjavljenih iz prometa.