Janko Kramžar, Snaga: Bolj razvito ravnanje z odpadki stane več

Smetarina se bo v Ljubljani menda povišala za dva do tri evre na mesec.

Objavljeno
24. januar 2013 20.01
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Direktor ljubljanskega javnega podjetja Snaga Janko Kramžar bi se počutil nepotrebnega, če v podjetju ne bi bile mogoče vedno nove izboljšave. Največji nesporazum pri odpadkih pa je, da so mnogi prepričani: »Vse več delamo, torej bi moral biti sistem cenejši.«

Pogosto se pojavi vprašanje, kaj imajo gospodinjstva od tega, da vestno ločujejo vedno več odpadkov, ki so po drugi strani čedalje bolj pomembne surovine?

Na žalost z razvojem sistemov ne pridejo tudi nižje cene. Tudi Nemci in Avstrijci, ki so se lotili ločenega zbiranja odpadkov pred več kot desetletjem, zdaj za ravnanje z odpadki plačujejo več kot prej. Pred tem se je pač vse metalo v en zabojnik, tega pa so izpraznili v kakšno luknjo. To je najcenejše, ceneje ne more biti. Sistem ravnanja z odpadki je postal kompleksen, od ločenega zbiranja, predelave do sežiganja in vsak tak podsistem stane. Tudi če delam nekaj, kar bo nekoč gorivo, zdaj za predelavo plačam od 60 do 90 evrov na tono. Verjamem, da bomo za to čez deset ali 15 let dobili plačano, ko bodo energenti dražji, zdaj pa je pač tako.

Biološki odpadki so lahko gorivo, pa tudi kompost. Zakaj boste začeli zaračunavati odvoz teh odpadkov?

Objavili smo javni razpis za predelavo teh odpadkov. To dela Koto za 65 evrov na tono.

Kaj pa druge frakcije? Za papir je veliko zanimanja.

Odpadno embalažo moramo brezplačno oddati družbam za odpadno embalažo. Edino, kar dobimo plačano in ni embalaža, je papir. Od papirja, ki je v zabojnikih z modrim pokrovom, je 40 odstotkov embalažnega, 60 odstotkov pa drugega. Ta denar gre neposredno nazaj uporabnikom sistema ravnanja z odpadki. Če tega ne bi bilo, bi bili računi višji za približno evro na mesec. Nikoli pa ne bo tako, da bi s prodajo odpadkov pokrili vse stroške sistema. Gradbeni odpadki se ne bodo pokrili, ker je najcenejši svež gramoz. Na Nizozemskem se to izplača, ker morajo ves gradbeni material uvoziti. Tudi kompost se kje izplača delati, pri nas bo to težko šlo.

Če poslušamo evropske politike, gremo proti učinkoviti Evropi, gospodarni z viri. Gre za več kot le stroškovno logiko.

Sistemi ravnanja z odpadki seveda ne morejo temeljiti zgolj na ekonomski logiki. Če bi bilo tako, bi zbirali in predelovali le odpadke, ki bi prinašali dobiček. Verjamem, da bo ekonomskega izplena iz odpadkov vedno več in da bo to amortiziralo del stroškov bodisi odpadkarskega sistema bodisi izdelkov, ki nastajajo iz odpadnih surovin. Zato je usmeritev v učinkovito Evropo gotovo prava, le rezultati ne pridejo čez noč. Če bi v Snagi upoštevali le stroške, tudi ne bi postavili vseh teh novih zabojnikov, saj so podjetju povečali izgubo. Ampak brez teh zabojnikov ne bi prišli do 50- in celo 60-odstotnega deleža ločeno zbranih odpadkov.

Pogosto je slišati očitke o kontejnerizaciji Ljubljane, kljub temu pa so, zlasti pred bloki, sivi zabojniki polni vrečk s pločevinkami, plastenkami in podobnim. Kako to spremeniti?

Generalna zakonitost je, da v blokih delež ločeno zbranih odpadkov nikoli ni tako visok kot pri enostanovanjskih hišah. Sicer pa so stebri delovanja sistema štirje. Prvi so zakonodaja in predpisi. Imamo evropske, torej je to urejeno. Druga je kakovost storitev, o kateri tudi trdim, da je na visoki ravni. Tretje je obveščanje, ki ga je vedno premalo, vendar se generacije menjavajo in velika večina ljudi že ve, kaj spada v kateri zabojnik. Četrti steber pa je nadzor. Tu je Slovenija še zelo na začetku. Snaga nima in ne sme imeti pristojnosti za nadzor in kaznovanje, zato bomo naredili samo še eno stvar – podaljšujemo frekvenco odvoza. Termine bomo podaljšali še za tretjino. Sivi zabojniki bodo prepolni in Snaga jih ne bo izpraznila, zato sta rešitvi le dve. Bolj vestno ločevanje odpadkov ali pa dodatni zabojniki in višji računi.

Kakšni so rezultati Snage?

Lani smo zbrali 8800 ton embalaže, kar pomeni polovično povečanje v primerjavi z letom 2011. Ker pa so se spremembe oziroma namestitev novih zabojnikov zgodile šele v drugi polovici leta, lahko sklepamo, da smo s spremembami dosegli več kot 90-odstotno povečanje ločenega zbiranja. Lani je bilo vseh ločeno zbranih odpadkov za 50.000 ton, mešanih komunalnih odpadkov pa smo odložili 60.000 ton. Tako smo že skoraj pri 50-odstotnem deležu ločeno zbranih odpadkov, kar pa je že evropski vrh, sploh za mesto.

Kaj pa finančno? Kakšno podražitev storitev boste predlagali?

Lani smo imeli 2,5 milijona evrov izgube, to pa se nam vleče že tri leta, kar je posledica večjih stroškov sistema in nove infrastrukture. Zdaj smo ravno v fazi izračuna cen po novi metodologiji, v mesecu ali dveh bo jasno, kolikšne bodo. Za povprečno gospodinjstvo je smetarina včasih znašala 12 evrov, v teh letih se je znižala za evro, zdaj pa si prizadevamo za popravek za dva do tri evre navzgor.

Znova so aktualni prenosi pristojnosti nad odlaganjem odpadkov z občin na državo. Eden od očitkov je bil tudi ta, da je odlaganje v Ljubljani prepoceni.

Da je odlaganje pri nas poceni in da to demotivira ločeno zbiranje odpadkov, je eden od šestih ali sedmih mitov o odpadkih v Ljubljani. Na Barju stane odlaganje več kot 130 evrov na tono in je eno dražjih v državi, ker je v ceni 60 evrov jamstev za sanacijo odlagališča po zaprtju in 15 evrov taks. Kljub temu je položnica v Ljubljani podpovprečna. Prenos pristojnosti na državo bi se v vmesnem času lahko uredil s koncesijami, lahko pa tudi drugače. Država nam je pred leti že z uredbo predpisala, od kod vse moramo sprejeti azbestne odpadke in tudi po kakšni ceni.

Koliko stane prevažanje odpadkov?

Več kot polovico stroškov ravnanja z odpadki. Z razvojem sistema je prevozov trikrat več, vendar bomo to zmanjšali.

V regionalni center za ravnanje z odpadki na Barju bodo vozili odpadke iz zdaj že 32 občin. Ni nobenega nasprotovanja?

Na začetku je res bil pomislek, da bi naredili center le za Ljubljano. Vse projekte smo morali narediti na mero in na neki točki je postalo jasno, da devet občin ne bo zapolnilo vseh zmogljivosti. Prav je, da center dela s polnimi zmogljivostmi, ker je tako cena nižja, poleg tega pa se je zmanjšalo število drugih centrov. Ta projekt je sicer generiral tako povezovanje, da je kar čudno v tej skregani državi. Za glavni del centra se je zdaj začelo projektiranje in pridobivanje dovoljenj. Še vedno računamo, da bo center začel delovati leta 2015. Za vmesni čas pa smo se odločili uvesti strojno sortiranje odpadkov še na odlagališču.