Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – »Z jamstvi za naložbo v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) država prevzema tveganje, ki ga nismo ustrezno proučili. Če je projekt res tako donosen, naj dobijo denar drugje, ne v javnih finančnih ustanovah,« pravi Lidija Živčič iz društva za sonaravni razvoj Focus.
Skupaj s CEE Bankwatch Network so naročili ekonomsko analizo projekta pri podjetju CE Delft. Poročilo, ki ga je plačala Evropska podnebna fundacija, razkriva nekaj metodoloških napak in neutemeljenih trditev v investicijskem programu za TEŠ 6. Geert Warringa iz CE Delft je dejal, da je lignit premalo cenjen, prav tako so preslabo ocenjeni stroški odstranjevanja žvepla in kuponi za emisije ogljikovega dioksida, tudi zaradi zagonov TEŠ 6 z nafto. Ne vidi niti podlage za trditev, da se bo izkop premoga povečal. Trdi, da bi morali izkopati enako količino lignita s precej manj zaposlenimi.
Odprava napak v investicijskem programu bi po poročilu znižala stopnjo donosnosti, ki je eden ključnih elementov za pridobivanje državnega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (EIB), s 7,59 na 5,12 odstotka. »Če bi bila izračunana pravilno, bi bila manjša od sedmih odstotkov, ki jih dokazuje TEŠ, in daleč pod stopnjo devetih odstotkov, ki jo je zahtevala vlada aprila kot pogoj za državno poroštvo. Zato projekt ne bi smel dobiti državne podpore kot državnega poroštva,« je opozorila Lidija Živčič. Dodala je, da investicijski program TEŠ 6 po poročilu ne sledi evropskim načelom analize stroškov in koristi, ker ni realistične alternative za investicijo.
»To je eden zadnjih projektov te vrste s financiranjem iz EIB in EBRD, saj je pritisk javnosti, da je treba javni denar vlagati v za družbo in okolje koristne projekte, čedalje večji. Zato tudi EIB in EBRD spreminjata načela,« je povedal Piotr Trzaskowski iz CEE Bankwatch Network. Dodal je, da tudi o TEŠ 6 zdaj govorita s slabo vestjo, češ da je to star projekt.
Na vprašanje Dela, ali so v analizi upoštevali tudi že doslej vloženi denar v TEŠ 6, je Warringa odgovoril, da ne vedo, koliko denarja je bilo že porabljenega, kar pa ne spremeni izračuna stopnje donosnosti.