Jutri na pot brez avtomobila

Jutri čaka 1700 ali več mest po svetu dan brez avtomobila, Novo mesto pa ga izvaja že danes, saj v soboto nima učinka.

pet, 21.09.2012, 09:00

Ljubljana – Eden največjih okoljevarstvenih dogodkov leta, evropski teden mobilnosti, se počasi izteka. Večina prebivalcev mest, ki sodelujejo, bo soboto preživela v čistejšem zraku, saj sledi dan brez avtomobila. Trajnejšega učinka pa to verjetno spet ne bo imelo.

V Ljubljani je že od nedelje delno zaprta Slovenska cesta. Kolesarji so nad tem navdušeni zlasti zato, ker je po eni strani Slovenske prepovedano kolesariti. Bolj vedro bodo pričakovali tudi september prihodnje leto, ko bo cesta po napovedih ostala trajno zaprta za avtomobile.

Medtem je evropska civilna iniciativa, ki se zavzema za omejitev hitrosti v naseljih na 30 kilometrov na uro, prvi dan evropskega tedna mobilnosti evropski komisiji predala pobudo, da opozori, kako pomembno omejitev hitrosti vpliva na varnost, kakovost bivalnega okolja in boljši zrak. Preverjanje zakonskih podlag za tako ureditev mora biti opravljeno v dveh mesecih, do 15. novembra, če bo uspešno, bo sledilo zbiranje podpisov. Za to, da komisija sproži zakonsko proceduro, jih je potrebnih milijon.

Omejitev hitrosti v naseljih na 30 kilometrov na uro bi po pobudi veljala v vseh naseljih, razen če lokalnim skupnostim uspe dokazati, da na nekaterih cestnih odsekih varnost lahko zagotovimo drugače. »Omejiti hitrost je preprost in učinkovit ukrep. Široko razvita mreža con z omejeno hitrostjo v številnih evropskih državah je že omogočila uspešno znižanje števila poškodb v prometnih nesrečah, izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje hrupa in emisij ogljikovega dioksida, omogočila je tudi boljšo pretočnost cestnega prometa. Druge do okolja prijaznejše oblike gibanja pa so postale privlačnejše, s številnimi blagodejnimi učinki – od aktivnejšega življenjskega sloga do manjše gneče na cestah,« pravijo v civilni pobudi.

»Ne premoremo toliko energije in časa, da bi popisali, dokumentirali in ovekovečili najrazličnejše kolesarske projekte, ki so se v zadnjem času zvrstili po Sloveniji. Znamenje, da nam pešajo moči? Ne, nikakor. Znamenje, da se kolesarstvo razvija v eno izmed osrednjih družbenih dejavnosti sodobnega časa,« je zapisal Josip Rotar iz Slovenske kolesarske mreže. Dejansko je največ trajnih mobilnostnih ukrepov v slovenskih mestih povezanih s kolesarjenjem. Nastajajo nove kolesarske steze, preučujejo tudi souporabo kolesa in avtobusa ali vlaka. Na vrh pa pride še električna mobilnost na dveh, treh in štirih kolesih.

Prijavi sovražni govor