Južni tok bo upošteval evropska pravila

Budimpešta – »Južni tok ima močno politično podporo, saj bo povečal varnost dobav, pomagal pri izhodu iz krize in izboljšal odnose z Rusijo,« je povedala madžarska ministrica za razvoj Zsuzsa Németh. Vendar hoče Madžarska dvosmerne povezave na vseh mejah.

Dvosmerne povezave so povezane z upoštevanjem evropske zakonodaje, zlasti tretjega energetskega paketa, ki predvideva enoten trg z elektriko in plinom. Do infrastrukture oziroma plinovodov bi tako morale imeli dostop tudi tretje stranke oziroma trgovci s plinom, kar pa vodilnemu partnerju v projektu Južnega toka Gazpromu ni najbolj všeč. Naložbo v plinovod namreč rad primerja z gradnjo hiše, v kateri potem stanuje nekdo drug.

Zsuzsa Németh je opozorila, da so imele države v srednje- in jugovzhodni Evropi skupne plinske krize med letoma 2006 in 2009, zato madžarska vlada in tudi parlament podpirata vse projekte, ki bi zagotovili varno dobavo, zelo močno tudi projekt Južni tok, ki bo obšel Ukrajino. Državni sekretar na ministrstvu za energijo Pál Kovács je pojasnil, da je Madžarska med energijsko najbolj ranljivimi državami. Zato so sestavili »strategijo preživetja« oziroma nacionalno energetsko strategijo. Poudarek dajejo energetski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, nato varni jedrski energiji, izboljšavam infrastrukture in domačim konvencionalnim virom. Priložnost, povezano z Južnim tokom, vidijo v diverzifikaciji poti in povezovanju trgov. Pogodbe so podpisali tudi s podjetji, ki nameravajo pridobivati plin iz skrilavcev na Poljskem, ozirajo pa se tudi v Kaspijski bazen in utekočinjen zemeljski plin. Projekt plinovoda Nabucco pa je dokončno mrtev.

Plinsko vozlišče

Madžarska ima po Kovácsevem mnenju zelo pomembno geografsko lego, ki bo povezala majhne trge držav Višegrajske skupine in vzpostavila srednjeevropski trg. Po plinovodu iz Slovaške bo Madžarska že prihodnje leto lahko dobila 5 milijard kubičnih metrov, po Južnem toku pa bo leta 2017 priteklo 32 milijard kubičnih metrov plina (od skupaj 63). Kovács je okrcal tudi evropsko komisijo, ki ne podpira Južnega toka v zdaj predvideni obliki in ne sprejema niti ruske podlage za pogovore. »Pomagala je pri Severnem toku in pri Opalu, tu pa zgolj grozi. Rešitve, ne obljub, pa potrebujemo zdaj, ne čez pet let,« je dejal Kovács.

Po Južnem toku bo pri končni zmogljivosti na leto priteklo 63 milijard kubičnih metrov plina, kar lahko nadomesti 100 milijonov ton premoga, z energijo oskrbi 38 milijonov gospodinjstev in pomeni 12 odstotkov evropske porabe plina leta 2020. Aleksander Siromjatin, v projektu Južnega toka odgovoren za države na njegovi trasi, je povedal, da ima Rusija 18 odstotkov svetovnih zalog plina, kar ob sedanji porabi pomeni dovolj veliko količino za 250 let.

Slovenija 2017 in kasneje

V Rusiji in Bolgariji so 2386 kilometrov dolg plinovod (931 kilometrov pod Črnim morjem in 266 kilometrov po Sloveniji) že začeli graditi, prihodnje leto začnejo graditi v Srbiji, leta 2015 ali v začetku 2016 pa tudi na Madžarskem. V Slovenijo Južni tok pride še malce kasneje. Kot so povedali v Plinovodih, bo leta 2015 v prostor predvidoma umeščen priključek do Madžarske v Lendavi. Druga trasa je še »makro« določena, treba je namreč še izbrati med več različicami. Ko bo to opravljeno, je treba opraviti vse javne razprave. Trasa od Vodic do italijanskega Trbiža bo tako umeščena v prostor šele leta 2016 ali celo kasneje. Potem je treba pridobiti še gradbeno dovoljenje in plinovod dejansko zgraditi. Tudi zmogljivost slovenskega dela ni povsem dokončno določena, neuradno pa se zmogljivost povečuje s prvotnih 8 na 25 milijard kubičnih metrov. Južni tok se bo končal v Italiji s priključkom na evropsko pomembno plinovodno povezavo z Avstrijo. To bi lahko po nekaterih mnenjih omogočilo tudi dvosmerno delovanje plinovoda. Kot smo izvedeli, se o tem še niso pogovarjali, vendar je to »ena preprostejših tehničnih rešitev«.

Siromjatin je na vprašanje Dela, ali drži, da so v Gazpromu nezadovoljni z državami, ki vztrajajo pri upoštevanju evropske zakonodaje, nič pa ne pritiskajo, da bi se ta spremenila, odgovoril, da ne. »Vsaka država dela tisto, kar lahko,« je še dejal. Tudi Slovenija, ki jo bo že decembra v Moskvi zastopala premierka Alenka Bratušek.

Izboljšave trga

András Deák, sodelavec Madžarskega inštituta za mednarodne zadeve, je sicer opozoril, da bo lahko Madžarska šele z zgrajenim Južnim tokom Evropski komisiji poslala poročilo, da se lahko zadovoljivo odzove na energijsko krizo. Do zdaj so imeli scenarij »preživeti tri dni dlje od Ukrajine«. Brez Južnega toka bi morali zgraditi nove drage skladiščne zmogljivosti. Meni pa tudi, da je popolna prekinitev dobave plina iz Rusije podobno verjetna kot padec velikega asteroida.

Skladišča plina so po mnenju Balázsa Lakatosa, vodje prodaje v Madžarskih skladiščih plina, najcenejše zagotovilo fleksibilnosti trga. »Vrednote so se namreč spremenile, zdaj se s prodajo plina ukvarjajo tudi banke in druge finančne inštitucije, ki še niso videle končnega uporabnika,« pravi Lakatos. Temperature niso več pomembne, pomembna je le cena. Na trasi Južnega toka bo razmeroma veliko skladišč, kar pomeni tudi fleksibilen trg.