Južni tok je postranska škoda ukrajinske krize

Ljubljana – Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je izpustil obisk Ljubljane zaradi zahtevnih pogajanj z Rusijo in Ukrajino. Na situ je še vedno tudi projekt Južni tok, ki ga je Bolgarija morala celo ustaviti. V Sloveniji bo dokumentacija zanj pripravljena do konca leta.

Evropska komisija je pod drobnogled vzela ruski projekt gradnje plinovoda Južni tok in za Bolgarijo ugotovila, da pogodbe ne upoštevajo evropskih predpisov, zato so gradnjo tam ustavili, Rusija pa je zaradi tega izrazila neodobravanje. Madžarska še ni prišla na vrsto za obravnavo komisije, vendar, kot pravi Marjan Eberlinc, predsednik uprave Plinovodov, sta medvladna sporazuma Madžarske in Bolgarije z Rusijo podobna, oba pa ne popolnoma usklajena z evropsko zakonodajo. Iz medvladnih sporazumov izhajajo tudi druge pogodbe, ki so prav tako neusklajene. Srbija ni članica Evropske unije, Slovenija oziroma Plinovodi pa imajo po Eberlinčevih zagotovilih usklajene vse pogodbe in sporazum.

»Slovenski medvladni sporazum je s sprejetjem energetskega zakona popolnoma usklajen z evropsko zakonodajo, prav tako študija izvedljivosti projekta in investicijska dokumentacija,« je povedal Eberlinc in dodal, da bo uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek Južnega toka od Lendave do Kidričevega pripravljena do konca leta oziroma najpozneje do začetka prihodnjega leta. To pomeni tudi natančno spoštovanje terminskega načrta za Južni tok, v Sloveniji bi za prvo fazo projekta namreč morali zgraditi le omenjeni odsek, za transport plina do Italije pa bi uporabili obstoječe omrežje.

Dobrodošli so tudi Rusi

Direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) Alberto Pototschnig je najprej povedal, da evropska energetska politika ni stvar Acerja, nato pa je pojasnil, da so na energetskem trgu dobrodošli vsi, tudi Rusi in kdor koli drug, ki spoštuje evropska pravila. Ne želijo, da bi kdo na trgu zlorabil svojo moč. »Hočemo konkurenčni trg, želimo, da igralci prihajajo na trg, vendar pa se hočemo izogniti zlorabam moči na trgu,« je odgovoril na vprašanje, kje vidi prihodnost plinovoda Južni tok.

Severnega toka, ki je prav tako ruski projekt in že obratuje, Pototschnig ne jemlje kot podobnega Južnemu toku. Gre sicer za dve različni poti ruskega plina, vendar hoče Evropa tudi več različnih virov energentov. Za Acer je pomembno tudi, da si Evropa okrepi infrastrukturo, da bi notranji trg z električno energijo in plinom lahko zares zaživel. Na vprašanje Dela, ali ga glede krepitve infrastrukture ne skrbi, da v jugovzhodni Evropi ni uspel še noben projekt za plinovod – najprej je propadel Nabucco, zdaj postaja negotov Južni tok, obstajajo namigi, da se investitorji umikajo tudi iz projekta plinovoda pod Jadranskim morjem (TAP) –, je Pototschnig odgovoril, da se, kolikor ve, projekt Južni tok uresničuje, kot je načrtovano.

O načrtih za izvoz ameriškega plina v Evropo pa Pototschnig meni, da se to ne more zgoditi čez noč, lahko pa to nekega dne postane realnost. Cene plina v ZDA so namreč nižje kot v EU, več virov energentov pa je tudi dobra stvar za EU, saj to povečuje energetsko varnost. Vendar je treba upoštevati tudi to, da so v Aziji cene plina še višje kot v EU, zato je pomembno vprašanje, kam se bodo usmerili trgovci. Ne nazadnje pa se tudi poraba plina ne povečuje tako hitro, kot so predvidevali še pred leti.

Slovenija po pravilih

Eberlinc opozarja, da niti Plinovodi niti Gazprom in celo Slovenija ne morejo več vplivati na razvoj dogodkov. Države, ki so na trasi Južnega toka, so pogovore o projektu in spoštovanju evropske zakonodaje z rusko stranjo prepustile evropski komisiji. Žal se je vsemu pridružila še ukrajinska kriza, Južni tok pa je v teh razmerah po mnenju poznavalcev postal nekakšno orodje za pritisk na eno in drugo stran. Komisija ruski projekt ustavlja, ker ni skladen z evropsko zakonodajo, posebno o prostem dostopu trgovcev do plinovoda in lastništva plinovoda. Ruska stran pa opozarja, da plina skozi Ukrajino ne bo več pošiljala, po drugi strani pa z velikimi pogodbami kaže, da plin lahko prodaja tudi na Kitajsko, če bo EU še naprej tako trmasta. Vsaj delno rešitev zapletov poznavalci pričakujejo konec junija, še prej pa bo kakšen odgovor dala tudi udeležba na sestanku, ki ga je Bolgarija napovedala za 13. junij, povabila pa tudi evropsko komisijo.

Južni tok je treba obravnavati kot celoto, ne glede na to, da je Slovenija izpolnila vse zahteve evropske zakonodaje. Če se bo projekt zavlekel, bi tudi Avstrija lahko nadomestila del zaostanka za Slovenijo v pripravi dokumentacije. »Papir najmanj stane. Napovedi, kaj se bo zgodilo, pa ne morem dati, dogajanja presegajo našo raven, nimamo nobenega vpliva,« pravi Eberlinc.