Kako se pravilno lotiti gradnje sončne elektrarne?

Z gradnjo sončnih elektrarn se je prvič v zgodovini v slovenski energetski sistem začel stekati zasebni denar.

pet, 27.07.2012, 06:00

Kako izbrati sončne celice

Sončne celice, iz katerih so sestavljeni fotonapetostni moduli, pretvarjajo sončno energijo neposredno v električno. Najbolj razširjene so monokristalne ali polikristalne silicijeve celice. Prve imajo visoke donose pri dobrem sončnem obsevanju. Njihov izkoristek je od 15 do 19 odstotkov. So med najdražjimi. Druge se največ uporabljajo in so zelo primerne za naše podnebje, saj imajo dober izkoristek tudi pri difuzni svetlobi. Njihov izkoristek je od 13 do 18 odstotkov. Na celoletni ravni dosegajo ti tipi modulov tudi do štiri odstotke višje letne donose kot monokristalni. Obstajajo tudi celice iz amorfnega silicija, bolj znane kot tankoplastni moduli, ki so cenovno ugodnejše. Zelo dobro delujejo pri slabši jakosti svetlobe in dobro izkoriščajo difuzno svetlobo. Njihov izkoristek je od pet do osem odstotkov, zato je za postavitev takšnih modulov potrebna dvakrat tolikšna površina kot za module s kristalnimi celicami, da dosežejo enake izkoristke.

Ljubljana – Letna količina sončne energije, ki pade na Zemljo, osemtisočkrat presega celoletno svetovno potrebo po energiji. Investicija v sončno elektrarno je precej donosnejša kot vezava denarja v banki. Za gradnjo je na voljo tudi denar Eko sklada.

V Sloveniji prevladujejo, približno 90 odstotkov, male sončne elektrarne, ki jih zasebniki postavljajo na strehe svojih hiš, vendar njihova moč pomeni le četrtino moči vseh sončnih elektrarn. Za postavitev sončne elektrarne na streho družinske hiše se gospodinjstva odločajo predvsem zaradi varnosti investicije, saj z zagotovljenimi odkupnimi cenami zanje jamči država. V Združenju slovenske fotovoltaične industrije pravijo, da je naložba v sončno elektrarno z nizkim dejavnikom tveganja in da je takšna naložba donosnejša kot vezava denarja v banki. Poleg tega Eko sklad tudi letos omogoča financiranje postavitve sončne elektrarne z nepovratnimi sredstvi in ugodnimi krediti.

Večje sončne elektrarne je mogoče postaviti na strehe zasebnih ali javnih objektov. Predvsem so primerne strešne površine velikih industrijskih objektov, proizvodnih hal ali skladišč. Neizkoriščene strešne površine so za podjetja, ki imajo takšne površine, vir dodatnega prihodka. Takšne elektrarne, tudi z močjo enega megavata, so na strehah nekdanjega Tama, Arconta, Intereurope, Merkurja, Unifruita, Celjskega sejma, Knaufa Insulation, BTC, Hoferja in drugih.

Pri nas je čedalje več sončnih elektrarn tudi na strehah javnih objektov. Pogosto te strehe vzamejo v najem podjetja, ki se ukvarjajo s fotovoltaiko, in nanje postavijo sončno elektrarno, pred tem pa streho, če je ta dotrajana, tudi obnovijo. Tako je veliko sončnih elektrarn že postavljenih na strehah osnovnih, srednjih in višjih šol, zdravstvenih domov, domov za ostarele, študentskih domov, športnih in drugih javnih objektov.

Integrirane elektrarne

Sončne elektrarne so tudi na kmetijskih objektih (hlevih), poslovnih stavbah (Kristalna palača BTC), lahko pa stojijo tudi na tleh, predvsem na degradiranih ali zapuščenih površinah, ki sicer ne bi bile v uporabi. Pri elektrarnah na tleh je treba upoštevati, da je odkupna cena nekoliko nižja v primerjavi s strešnimi sončnimi elektrarnami. V zadnjem času so čedalje pogostejše tako imenovane integrirane sončne elektrarne, pri katerih fotonapetostni moduli nadomeščajo strešno kritino in zato za namestitev ni potrebna dodatna podkonstrukcija, lahko pa so moduli sestavni del fasade, ponavadi tiste, obrnjene proti jugu, kot v primeru Kristalne palače v ljubljanskem BTC.

Gradnja sončne elektrarne, ki se financira predvsem z zasebnim denarjem, in ne državnim, je sestavljena iz več faz, ki se medsebojno prepletajo. Začne se z upravnim postopkom pri elektrodistributerju, ki izda soglasje za priključitev, v katerem so navedeni projektni pogoji. Nato se izdela projektna dokumentacija. Ko je ta pripravljena, sledi gradnja sončne elektrarne. Sončni paneli oziroma moduli in konstrukcijski elementi se montirajo na ostrešje ali na zunanje talne nosilce, lahko pa so tudi integrirani v strešno kritino ali fasado. Ko so postavljeni, se povežejo z razsmernikom, ki poskrbi za pretvorbo enosmerne električne energije (proizvajajo jo moduli), v izmenično električno energijo, kakršna je v električnem omrežju.

Hkrati z gradnjo se nadaljuje tudi upravni postopek. Izda se zahtevek za izdajo pogodbe o odkupu električne energije, zahtevek za izdajo pogodbe o prodaji in odkupu električne energije ter prošnja za priklop elektrarne na javno elektrodistribucijsko omrežje. Po končani gradnji elektrarno pregleda elektrodistributer, opravijo se meritve, končni pregled elektrarne pa opravi pristojni inšpektorat. Elektrarna mora nato pridobiti še deklaracijo o proizvodni napravi, ki omogoča pridobitev premije za proizvedeno električno energijo.

Reciklaža modulov

V zadnjem času je bilo veliko vprašanj v zvezi z reciklažo odsluženih, pokvarjenih ali poškodovanih fotonapetostnih modulov in ugibanj glede možnosti gašenja objektov, na katerih je sončna elektrarna. Oboje je mogoče. Za reciklažo modulov je bilo leta 2007 ustanovljeno združenje PV Cycle, h kateremu so pristopila tudi nekatera slovenska podjetja. Pri nas se bo množična zamenjava modulov zgodila šele čez 20 let in več. Poškodovane ali pokvarjene module zdaj vozijo na reciklažo v Nemčijo.

Gašenje sončnih elektrarn je urejeno s priporočili za gasilce, ki jih je pripravila Gasilska zveza Slovenije na podlagi navodil Nemške gasilske zveze (DFB). Poleg tega morajo od 1. januarja letos vsi objekti, opremljeni s sončno elektrarno, povezano na javno električno omrežje, imeti požarni načrt, izobešen na vidnem mestu. Z njim mora biti seznanjena območna gasilska enota.

Prijavi sovražni govor