Kar 60 dobrih praks za razvoj in delovna mesta

Ljubljana – Posoški razvojni center je v projektu, v katerem sodeluje pet držav, pripravil nizkoogljično strategijo. Vsebuje preproste ukrepe, ki so jih predlagali ljudje in podjetja, brez iskanja soglasja občin. Za razvoj je pregovorna slovenska zavist namreč strup.

»Podnebne spremembe se dogajajo hitreje od pričakovanj, vse študije pa nesporno kažejo, da je zgodnje ukrepanje najcenejše. Ob dogajanju v zadnjih desetih dneh na Balkanu ostanemo brez besed, razsežnosti škode so tolikšne, da se jih Evropa ne zna lotiti. Alpe so izjemno občutljivo območje, poročila potrjujejo, da so učinki segrevanja ozračja tu trikrat večji od svetovnega povprečja. Zadrega, ki jo imamo, pa je, da politična srenja kot bistveno pomembnejši dojema finančno in gospodarsko krizo in meni, da podnebni ukrepi lahko počakajo,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina. Tudi pri projektu Alpstar ni šlo brez administrativne okorelosti, značilne za evropske projekte.

Alpskemu svetu, ki ga odlikujeta čista voda in velika biotska raznovrstnost, najbolj grozijo poplave in na drugi strani suše. To poseljeno in turistično razvito območje porabi deset odstotkov več energije kot primerljiva druga območja v Evropi. Projekt Alpstar, ki poudarja potrebo po poseljenosti območja ob skrbi za okolje in zmanjšanju emisij, se je začel julija 2011, stal je tri milijone evrov, tri četrtine od tega pa je prišlo iz evropskega regionalnega sklada. V njem sodeluje 13 partnerjev iz petih držav EU ter Švice in Liechtensteina. »Ključno je, da se v projektu ukvarjamo z izvedbo, ne s študijami in pogovori. V 12 pilotnih regijah je nastalo 60 dobrih praks, ki so prenosljive tudi na druge regije. Pripravljene so tudi praktične smernice za prehod v ogljično nevtralnost, ki pa zahtevajo medsektorsko sodelovanje in so namenjene prenosu do odločevalcev,« pravi Andreja Jerina, ki je prepričana, da bo konec projekta (30. junija) pravzaprav začetek preobrazbe alpskega sveta, saj »dobre prakse dokazujejo, da se zmanjševanje emisij splača, da so to pravzaprav naložbe v gospodarsko rast in delovna mesta«.

Predlogi ljudi, ne politike

V regijah so se lotili mobilnosti z javnim prevozom, kolesi in hojo, energetske prenove stavb in trajnostne gradnje z lesom, učinkovite rabe energije na smučiščih, daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, spodbujanja lokalne pridelave hrane pa tudi gradnje malih hidroelektrarn. Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra je dejal, da so za take projekte najprimernejše regije, ker pa jih pri nas ni, so oblikovali pilotno (občine Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Idrija). Od spodaj navzgor so pripravili nizkoogljično strategijo, »ljudski dokument, ki ga niso potrjevale občine«. Na vprašanje Dela, ali to pomeni, da so v projektu presegli pregovorno slovensko nevoščljivost in začeli sodelovati za skupno dobro, je Kristan odgovoril, da se je zgodilo natanko to. »Splošni konsenz pomeni večjo konkurenčnost pri potegovanju za evropski denar, nastopamo lahko precej bolj argumentirano,« je dejal.

Posoški razvojni center se je inovativno lotil tudi preverjanja, koliko je še predelovalcev lesa. Tako je objavil natečaj za izdelavo noža za odpiranje pisem iz lesa črnega trna, ki je prvi pri zaraščanju nekdanjih pašnikov. Prijavilo se je 30 bolj popoldanskih obrtnikov. »Tistim, ki so pripravljeni sodelovati, pomagamo,« je povedal Kristan in dodal, da so vse sodelujoče regije ustvarile pozitivno zgodbo in podlago za gospodarsko rast.

Denarja za blaženje podnebnih sprememb je v evropskih programih sicer veliko. Tako na MKO menijo, da bodo dobili projekt Life za Zasavje, katerega cilj bo izboljšanje kakovosti zraka. Odloke za varovanje zraka ima od lani sicer sedem občin. Andreja Jerina je prepričana, da bodo dobre prakse tudi dobra podlaga za slovenske izvedbene ukrepe v novi finančni perspektivi.