Tiskane izdaje
Ljubljana – Država bo do konca leta 2015 predvidoma dobila šest centrov za ravnanje z odpadki, 24 projektov kanalizacije in čistilnih naprav, delček zaščite pred poplavami in varnejšo preskrbo s pitno vodo za 400.000 prebivalcev. Tvegani so še trije projekti od 49.
V finančni perspektivi od 2007 do 2013 je bil Sloveniji odobren tudi projekt Agencije za okolje, imenovan Bober. Včeraj so v tem projektu zagnali nov radar na Pasji ravni, ki bo pripomogel h kakovostnejšim in zanesljivejšim vremenskim napovedim. Na vseh okoljskih projektih so izdali odločbe za 762 milijonov evrov evropskega denarja. Temu je treba prišteti še petnajstodstotno udeležbo države in občin.
Slovenija bo s tem denarjem poleg centrov za odpadke zgradila še 43 centralnih čistilnih naprav, več kot 670 kilometrov kanalizacije, predvidoma bo z okoljsko infrastrukturo opremljena slaba polovica območij poselitve. Vse to je po besedah ministra Dejana Židana vzrok, da se je gradbena dejavnost od marca lani povečala za 44 odstotkov. Poleg tega je žled povzročil, da je v gozdovih za 75 odstotkov več dela kot navadno.
Odločbe za sofinanciranje okoljskih projektov ima kar 157 občin. Med večjimi projekti so nadgradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki v Ljubljani, v vrednosti 144 milijonov evrov, prvi sklop odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice, vreden 56 milijonov evrov, in preskrba s pitno vodo Pomurja (trije sklopi skupaj vredni 143 milijonov evrov). Skupaj je bilo dodeljenih 50 odločb za sofinanciranje okoljskih projektov. Od tega je bilo 36 odločb iz rednih pravic porabe, še 14 lanskih odločb pa iz dodatnih pravic za sofinanciranje. Lani so podpisali za 287 milijonov evrov pogodb, v dobrih štirih mesecih letos pa že skoraj toliko kot v prvih petih letih skupaj (od 2007 do 2012 je bilo podpisanih za 214 milijonov evrov izvajalskih pogodb). »Če bomo pridno delali, bomo ves denar tudi porabili,« pravi Židan.
Ogroženi trije projekti
Projektov, ki so tvegani, je bilo konec decembra v Sloveniji sedem, aprila pa le še trije, vredni malo manj kot 30 evropskih milijonov evrov. Za en projekt je nerešeno vprašanje, ali bo pravočasno zaključen (Rcero Zasavje), pri dveh pa, ali bosta izvedena v skladu z zakonodajo, da bosta pridobila okoljevarstveno dovoljenje (Rcero Koroška in Slovenska Bistrica). »Ti projekti ne ogrožajo države, ogrožajo pa posamezne občine, saj so že vložile denar, odločb za sofinanciranje pa nimajo,« je pojasnil Židan.
Za obdobje med letoma 2014 in 2020 bodo imeli prednost za sofinanciranje z evropskim kohezijskim denarjev projekti preskrbe s pitno vodo (125 milijonov evrov), zagotovitve sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode (120 milijonov) in poplavne varnosti (83 milijonov).
Projekti na vseh treh področjih so že pripravljeni. Državna sekretarka Andreja Jerina je povedala, da bo v novi finančni perspektivi 2014–2020, ta je v sklepni fazi pogajanj z evropsko komisijo, za kohezijske projekte v Sloveniji namenjenih 1,06 milijarde evrov, pri tem pa je Jerina poudarila, da ne bo več delitve na vzhodno in zahodno Slovenijo.
»Pravila so se nekoliko spremenila, saj je bilo kot novo upravičeno dodano področje trajnostne energetike, najboljši pa so projekti, ki združujejo preskrbo s pitno vodo, poplavno varnost in proizvodnjo energije,« je pojasnila Jerinova.
