Koruza ne sodi na prodnate površine

Ljubljana – Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki ima na večini svojega ozemlja ugodno vodno bilanco, a se zaradi podnebnih sprememb vse pogosteje ubada s sušo in njenimi posledicami. Še posebej ranljivo je kmetijstvo, ki se mora zaradi neposredne škode zelo hitro prilagoditi na nove razmere.

Prilagajanje pa največkrat pomeni tudi spremenjeno tehnologijo obdelovanja zemlje, setev drugačnih poljščin ipd. Neupoštevanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta lahko eden od razlogov, da se zmanjšuje pridelava in se zato zmanjšuje tudi delež samopreskrbe.

Tako sta lansko vroče poletje in pomanjkanje vode krepko oklestila pridelek koruze, ki je pri nas najbolj razširjena poljščina. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo pridelka koruznega zrnja skupno le za 227.000 ton, kar je skoraj za petino manj kot leto prej, ko je bilo za pridelek te pri nas najbolj razširjene poljščine tudi precej neugodno leto. Povprečni hektarski pridelek je bil s 5,4 tone najslabši po sušnem letu 2003 in več kot za četrtino slabši od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka.

Na sušne razmere se pridelovalci lahko prilagodijo

Zaradi vedno pogostejših suš zato kmetijska stroka opozarja, da je za setev koruze tako kot tudi za druge kmetijske kulture treba preveriti rastne razmere pridelovanja (klimatske in talne), dolžino rastne dobe koruze, način uporabe, kakovost semena ter odpornost na škodljive organizme in tolerantnost na sušo. Med ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih bodo pridelovalci naposled morali upoštevati v praksi, da si bodo zmanjšali gospodarsko škodo, so tako povsem konkretna navodila v brošuri »Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo«, ki jo je objavilo resorno ministrstvo, napovedujejo pa jo tudi na spletni strani Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, katere sestavni del je kmetijsko svetovalna služba, ki prihaja v neposredni stik s kmeti. Z njo hočejo pridelovalce tudi ob letošnji setvi informirati o preventivnih ukrepih, kako zmanjšati oz. se celo izogniti posledicam poletne suše in tako izgubi pridelka, ter ponuditi alternativne možnosti za gojenje kmetijskih kultur.

Na sušne razmere se pridelovalci lahko prilagodijo in zato tudi omilijo škodo, če upoštevajo priporočene agrotehnične ukrepe, kot so ustrezen kolobar, zgodnejši rok setve in setev zgodnejših hibridov koruze, ki cvetijo pred nastopom najbolj vročih dni, priporočajo v strokovnih krogih. Zagotovo pa je pomembna tudi izbira za pridelavo koruze primernih tal.

Glede na klimatske in talne značilnosti v Sloveniji so opredelili območja, ki so manj primerna, pogojno primerna in primerna za pridelavo koruze. V prvo kategorijo sodijo tista na lahkih in peščenih tleh z velikim tveganjem za uspešno pridelavo koruze v sušnih razmerah. Takih je kar nekaj tudi v Pomurju, Podravju in Savinjski dolini. V drugo kategorijo sodijo tista z manjšim tveganjem, kjer je pridelava koruze v sušnih razmerah ob izvajanju ustrezne tehnologije še lahko ekonomična, v tretjo pa tista z najmanjšim tveganjem v sušnih razmerah.