Kozmetična industrija na trajnostno pot

Strategija velikana L'Oréala sledi ugotovitivi, da večina potrošnikov raje kupuje izdelke, ki so dobri za okolje in tudi družbo.

Objavljeno
05. december 2013 17.47
Borut Tavčar, gospodarstvo
Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Po dveh letih forumov z nevladniki, strokovnjaki in politiki je L'Oréal sprejel strategijo trajnostnega razvoja, po kateri bodo zmanjšali emisije in porabo vode, povečali pa delež trajnostno pridelanih surovin. Kako, smo se pogovarjali z Alexandro Palt, direktorico področja v skupini L’Oréal.


So glavni vzrok za vašo usmeritev v trajnostni razvoj zahteve porabnikov in njihov obrat k naravni kozmetiki, cene in dobava energije ter drugih virov ali evropska zakonodaja?

V L’Oréalu verjamemo, da je glavno vodilo narediti trajnost zaželeno pri porabnikih, pri čemer vsi okoljski in družbeni podatki o izdelkih pomagajo porabnikom do boljših odločitev. Naša zaveza Sharing beauty with all (Deliti lepoto z vsemi) je postavljena na tem prepričanju. Lani smo izvedli študijo, ena od ugotovitev pa je tudi to, da 65 odstotkov porabnikov na svetu pravi, da »čutijo odgovornost kupiti izdelke, ki so dobri za okolje in za družbo«. Tako zagotovo obstajajo zahteve porabnikov, prepričana pa sem, da bo trajnostni razvoj v prihodnje čedalje bolj pomemben. Danes je težko kupiti trajnostne izdelke, če nimaš pravih informacij. Prepričani smo, da bomo z objavo vseh teh podatkov do leta 2020 in z močjo naših blagovnih znamk lahko ponudili tako trajnostne kot zaželene izdelke, poleg tega pa prispevali k spremembam navad potrošnikov in postavili trajnost v središče.

Kako je organiziran vaš sistem inovacij in motiviranja za razvoj novih izdelkov in postopkov?

Inovacije so temeljna vrednota od začetka delovanja družbe, tudi uspeh je zgrajen na unikatnem inovacijskem modelu. Seveda v to vlagamo veliko, lani smo, denimo, za raziskave namenili 791 milijonov evrov oziroma 3,5 odstotka prihodkov od prodaje. Imamo tudi veliko internih projektov za motiviranje zaposlenih. Leta 2011 smo, denimo, začeli notranje nagradno tekmovanje Beauty Shaker, ki ima za cilj pospešitev podjetniške dinamike znotraj družbe, v njem pa nagrajujemo različne inovativne projekte, ki jih vodijo zaposleni.

Kemična industrija uporablja veliko nafte, vaš cilj pa je uporaba zgolj trajnostnih surovin.

Zdaj je 40 odstotkov surovin, ki jih uporablja L’Oréal Group, rastlinskega izvora. Odvisnost od nafte želimo zmanjšati s povečanjem uporabe virov rastlinskega izvora, ki so pridelani na trajnostni način. L’Oréal je, denimo, razvil molekule, ki zavirajo staranje, Pro Xylane. To so sladkorni proteini, pridobljeni iz ksiloze, te pa je veliko na razpolago v bukvah. V veliko izdelkih uporabljamo tudi olje iz jedrc in listov arganovih dreves (rastejo le v Maroku, kjer jih imenujejo čudežna drevesa, op. a.), pri čemer smo razvili program, ki zagotavlja, da so te surovine pridobljene trajnostno. Od leta 2007 je L’Oréal zavezan programu Argan Durable au Maroc skupaj z dobaviteljem BASF in nevladno organizacijo Yamana. V programu nismo razvili le trajnostnega pridobivanja surovin, podprli smo tudi pogozdovanje z novimi drevesi. Pridelava olja in ekstraktov ima certifikate biološkega kmetijstva, pravične trgovine in zaščitenega geografskega porekla, ki je popolnoma sledljivo.

Kozmetika je bila v veliko primerih povezana s poskusi na živalih. Kako je s tem pri vas?

L’Oréal na živalih ne preizkuša več nobenega izdelka ali sestavine, nikjer na svetu. Prav tako tega ne naročamo nikomur. Redka dovoljena izjema od tega pravila nastane le, če državni organi zahtevajo testiranje iz varnostnih ali drugih razlogov.

Kaj razumete kot pozitiven družbeni učinek?

To pomeni, da ima izdelek pozitiven učinek na družbo. To se lahko zgodi že pri sestavini izdelka, ki jo dobimo prek programa solidarnostne nabave. Ta namreč promovira odgovorno nabavo. Pozitiven družbeni učinek pa lahko nastane tudi pri distribuciji do končnega kupca. Danes, denimo, več kot tisoč žensk v favelah Ria de Janeira prodaja izdelke Matrix, pri čemer dobijo plačilo, ki skoraj štirikrat presega povprečne prihodke družine v faveli. Lahko pa pomagamo družbi tudi tako, da skozi trženje namenimo del zaslužka za določeno stvar ali organizacijo.

Kakšni so vaši cilji za porabo vode, surovin in energije?

Porabo vode na enoto izdelka bomo do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 zmanjšali za 60 odstotkov. Za toliko bomo zmanjšali tudi emisije ogljikovega dioksida, kar pomeni, da bomo nadaljevali programe energijske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije. Med našimi pobudami je tudi unikaten bioplinski sistem v Libramontu v Belgiji. V tej tovarni proizvajamo elektriko in vročo vodo s sežigom metana, ki nastane iz odpadkov živilsko predelovalne industrije. Proizvodnja elektrike pokrije vse potrebe tovarne, proizvodnja toplote pa 80 odstotkov potreb. Da bomo do leta 2015 lahko znižali porabo vode za polovico, smo uvedli več ukrepov. Tako že 20 let velja tehnični standard za recikliranje hladilne vode, ki se uporablja tudi v proizvodnih kadeh. To širimo s tehnološko naprednim čiščenjem industrijskih odpadnih voda v več tovarnah. V tovarni v Montrealu bodo 40 odstotkov vode za čiščenje opreme zamenjali z očiščeno odpadno vodo. V Indiji odpadne vode in izpuste iz demineralizacijskega sistema očistijo najprej v biološki čistilni napravi, nato pa še z membranskim sistemom. Tako očiščena voda se lahko uporabi za proizvodnjo pare ali pa za hladilni sistem.

Vaš ugled v javnosti je lahko zelo povezan z odnosom z nevladnimi organizacijami. Lahko vašo proizvodnjo preverijo zunanji neodvisni strokovnjaki?

Seveda, komunikacija z nevladnimi organizacijami je za nas ključna. V preteklih dveh letih smo po svetu organizirali številne forume za izmenjavo podatkov, mnenj in predlogov s civilno družbo, tako z nevladnimi organizacijami kot s strokovnjaki in predstavniki vlad. Ta odprt dialog z zunanjimi deležniki je skupini omogočil predstavitev politike trajnostnega razvoja in vloge vseh deležnikov v njej. Dolgoročen dialog je vzpostavljen v ZDA, Braziliji, Indiji, Južni Afriki, severni Evropi in Franciji.

Imate tudi načrte, neposredno povezane z ohranjanjem biodiverzitete, s podnebnimi spremembami, projekti od zibke do zibke in industrijske simbioze?

Biodiverziteta, podnebne spremembe in krožno gospodarstvo so med izzivi, ki smo jih prepoznali kot material za L'Oreal. Popolnoma so vključeni v naše zaveze do leta 2020 za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, nabavo trajnostno pridelanih surovin, ekodizajn embalaže in biorazgradljivost naših izdelkov.

Kako vidite Slovenijo? Kot državo, kjer živijo visoko kvalificirani delavci, ki vam lahko pomagajo pri doseganju razvojnih ciljev, kot partnerja v dobavni in proizvodni verigi ali le kot trg za vaše izdelke?

Slovenija je majhna država z visoko kvalificiranimi ljudmi. V skupini zdaj delata dva Slovenca kot tržna direktorja na mednarodni ravni, ki sta tudi močno vpletena v svetovne strategije naših blagovnih znamk. Malo vaših bralcev verjetno ve tudi to, da sta bili dve mladi slovenski raziskovalki prepoznani kot znanstvenici z visokim potencialom na svetovni ravni v mednarodnem programu »L'Oreal-Unesco Za ženske v znanosti«. Poleg tega smo partnerji z najboljšimi svetovnimi dobavitelji in vaše družbe so med njimi, kar pomeni, da bodo morale prispevati svoje pri doseganju trajnostnih ciljev. Slovenija je seveda zelo pomembna tudi kot trg. Verjamemo, da se slovenski potrošniki zelo zavedajo pomena trajnosti.