Kraševci bodo sami razvrščali mešane odpadke

Sežana – V sežanskem centru za ravnanje z odpadki so odprli objekt z linijo za sortiranje in obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Kraševci so tako pometli pred svojim pragom, to pa jih uvršča med občine z najbolj urejenim in nadzorovanim ravnanjem z odpadki v državi.

Komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana (KSP) je v občinah Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana s skupaj 23.000 prebivalci lani zbralo 8735 ton komunalnih odpadkov. Izmed teh so jih na 334 ekoloških otokih ločeno zbrali 53 odstotkov oziroma 4657 ton, z novo naložbo, objektom s tehološko linijo za mehansko obdelavo ostanka odpadkov (mešanih odpadkov) ter ročno sortiranje na ekoloških otokih ločeno zbrane embalaže, pa bodo delež ločeno zbranih odpadkov povečali na najmanj 70 odstotkov vseh komunalnih odpadkov. Preostanek odpadkov, tako imenovano težko frakcijo, pa bodo še do leta 2015 lahko odlagali na svoji deponiji.

Tehnološka oprema bo nameščena v novi hali s površino 600 kvadratnih metrov. Zaradi lažjega prikaza obdelave odpadkov so namreč glavni del separatorja na otvoritveni dan pustili pred halo. V njej pa je že nameščen transportni trak, ki bo ločeno zbrano embalažo (npr. plastenke) iz zalogovnika dvigoval do sortirnega platoja s štirimi mesti za ročno sortiranje. Sežansko KSP je namreč tovrstne odpadke na sortiranje po barvah in materialih doslej vozilo v Grosuplje, odslej pa bo pooblaščeni družbi za odvoz odpadkov predajalo že presortirane in balirane odpadke.

Linijo za mehansko obdelavo odpadkov, ki še čaka na selitev v objekt, sestavljajo mobilni drobilec in mobilno rotacijsko sito ter različni zalogovniki in stiskalnica (dobavili jim jo bodo sredi septembra), od enega do drugega stroja in zalogovnikov pa odpadki potujejo po tekočem traku.

Odpadke iz drobilca, dela tehnološke linije za mehansko obdelavo mešanih odpadkov, ki je sicer uporaben za mletje vseh kosovnih odpadkov, lesa in zelenega odreza, tekoči trak prenese v mobilno rotacijsko sito. To odpadke loči na težko in lahko frakcijo. Težka frakcija skozi odprtine sita pada v posebni zalogovnik pod sitom. Med prikazom v sežanskem centru smo se lahko prepričali, da je v mešanih odpadkih še zelo velika količina na primer plastike, PVC-vrečk in drugih frakcij, ki jih loči naprava. Lahka frakcija je namenjena energetski izrabi, težka pa odlaganju. V recikliranje oddajo ločeno zbrane frakcije.

Naložba je vredna 768.367 evrov, od tega bo KSP prispevalo 535.790 evrov, razliko pa občine. Komunalno podjetje je za to naložbo najelo dolgoročni kredit pri ekološkem skladu.

Strošek ravnanja z odpadki se bo v vseh štirih občinah nekoliko povečal, vendar bo kljub temu neprimerno manjši, kot če bi KSP odpadke v predelavo in odlaganje moralo prevažati na drugi konec Slovenije. S tem ko so uredili obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, so namreč izpolnili tudi pogoje za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje sežanskega odlagališča nenevarnih odpadkov do leta 2015. Sežančani pa so si tako zagotovili tudi nižje stroške ravnanja z odpadki v bodoče, ko bodo tudi svoj preostanek odpadkov po obdelavi morali prevažati na deponijo enega izmed osmih regijskih centrov za ravnanje z odpadki v državi.

Leon Behin z ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sežani povedal, da bo v Sloveniji kmalu zgrajenih (vseh) osem regijskih centrov. Celjski in Koroški center za ravnanje z odpadki (Kocerod pri Dravogradu) sta že zgrajena, zaključuje se gradnja centra v Puconcih, centra gradijo pri Slovenski Bistrici in Hrastniku, v fazi razpisa je center v Ljubljani, na MKO pa so potrdili razpisno dokumentacijo za dolenjski center v Leskovcu pri Novem mestu. Zadnji bo zgrajen center v Novi Gorici, ki je v fazi pregleda vloge, priprave dokumentacije za oddajo del za izvajalca, sledila pa bo pridobitev odločbe za pridobitev kohezijskih sredstev.

Po operativnem programu ravnanja z odpadki bodo v državi do leta 2020 z javnimi (evropskimi) sredstvi zgradili predvidoma dve sežigalnici, v katerih bi lahko sežgali od 75 do 85 odstotkov odpadkov, primernih za energetsko izrabo, pravico do izrabe toplote za preostalo količino odpadkov pa bi podelili zasebnemu sektorju. »Pri tem bomo fleksibilni, zato da ne bi predimenzionirali zmogljivosti, saj gre za dolgo časovno obdobje,« je pojasnil Leon Behin.