Krepitev povezanosti alpskega območja

Celje - Na nacionalnem posvetu o EU strategiji za Alpsko regijo, ki je danes potekal v okviru sejma Energetika, je infrastrukturni minister Samo Omerzel ocenil, da je sodelovanje Slovenije v širšem prostoru nuja in tudi razvojna priložnost za prihodnost.

Samo Omerzel vidi v Alpski regiji nadgradnjo Alpske konvencije, ker gre za iskanje sinergij in boljših razvojnih priložnosti med gorskimi in ravninskimi območji, med podeželjem in alpskimi urbanimi metropolami. Menil je, da je za Slovenijo zaradi gospodarskega sodelovanja in izvozne naravnanosti v Nemčijo izrednega pomena neoviran prehod prek Alp, pri čemer je treba dogovoriti rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države Alpske regije in so trajnostno naravnane. Slovenija je prevzela tudi predsedovanje Züriške skupine in dobila izredno priložnost, da sama znotraj EU naredi prve korake, kar po mnenju Omerzela pomeni, da bo vodila in ne sledila drugim državam.

Generalni sekretar Alpske konvencije Markus Reiterer je poudaril: »Vedno večja elektro mobilnost bo vplivala na to, kako bomo živeli, hkrati pa nastaja vprašanje, kako in kje bomo proizvedli elektriko. Na sejmu v Celju vidim veliko potenciala za Slovenijo, da se razvije tudi na področju rabe energije in energetske neodvisnosti.«
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Andreja Jerina meni, da okolje ne priznava državnih mej. Po njenih besedah je učinkovita raba virov v ospredju skoraj vseh politik in aktivnosti kmetijskega ministrstva. Dejal je še: »Rastoča uporaba naravnih virov že vodi v njihovo pomanjkanje in rast cen, kar ima negativen vpliv na družbo in gospodarsko dejavnost. Alpska regija mora imeti pred sabo še posebno velik interes in izziv, da z vsemi naravnimi viri in kulturno dediščino ravna trajnostno, učinkovito in jih čim manj zavrže ali opusti.«

Ker se mora Slovenija osredotočiti na področja, kjer lahko doseže rezultate, je vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot je pojasnila državna sekretarka Andreja Kert, v sodelovanju z ministrstvi pri pripravi programskih dokumentov do leta 2020 opredelila prednostna področja sodelovanja Slovenije v makroregionalnih strategijah. Kertova je izpostavila krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, skupno upravljanje voda v porečju Donave in Save, zmanjšanje poplavne ogroženosti in ohranjanje biodiverzitete, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov ter izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti.

Da bi povečali blaginjo in krepili povezanost alpskega območja, države na območju Alp ustanavljajo makroregionalno Alpsko regijo. Ta bo zajemala precej širše območje kot že sedanja Alpska konvencija, na območju katere živi 14 milijonov prebivalcev. Znotraj Alpske regije tačas pripravljajo makroregionalno strategijo, s katero bodo začrtali osnovne usmeritve in bi jo Evropski svet sprejel v drugi polovici prihodnjega leta.
Slovenija je edina članica EU, ki sodeluje kar v treh makroregionalnih regijah, poleg najnovejše Alpske še v Podonavju in Jadransko Jonski regiji. Sodelovanje v Alpski regiji jo geografsko uvršča v srce Evrope in v družino držav, ki prednjačijo v krepitvi konkurenčnosti s spodbujanjem raziskav in inovacij. Vse to naj bi spodbudilo dvig konkurenčnosti in razvojno oživitev Slovenije.

Makrostrategije so po besedah nacionalnega koordinatorja za EU strategije Gregorja Krajca predvsem inovativna oblika za boljše koriščenje evropskega denarja. Krajc je poudaril: »Zmotno je mišljenje, da prinašajo nov denar. Gre za boljše koriščenje denarja, ki je že zdaj v državah.« V. d. generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Marko Drofenik je pojasnil, da so regije glede pogojev za razvoj inovacij zelo raznolike in da napredka ne moremo snovati po enotnem modelu. Po njegovem so uspešne države, ki so vzpostavile dialog in se povezale z drugimi v soseščini.