Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Lani je bila v ozračje izpuščena rekordna količina ogljikovega dioksida, ugotavlja študija ameriške univerze MIT o znanosti in politiki podnebnih sprememb. To je šest odstotkov več kot leta 2009 oziroma skupaj 564 milijonov ton več.
Novi podatki za lani tako kažejo, da so izpusti toplogrednih plinov večji, kot jih je predvidel najhujši scenarij znanstvenikov medvladnega panela o podnebnih spremembah pred štirimi leti. Za več kot polovico dodatnega onesnaževanja sta zaslužni Kitajska in ZDA. Omenjenih 564 milijonov ton povečanih emisij je toliko kot v ozračje na leto izpustijo vse države na svetu, če bi izvzeli tri največje onesnaževalce Kitajsko, ZDA in Indijo. Največji del novih izpustov prihaja iz premoga, ki ga največ porabita Kitajska in Indija. Emisije iz tega energijskega vira pa so se lani povečale za osem odstotkov.
Morda nekoliko razveseljivo pa je, da je razvitim državam, ki so podpisale kjotski protokol, zadnja leta uspelo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1990. Do takrat so razvite države izpustile v ozračje okoli 60 odstotkov toplogrednih plinov, danes pa jih manj kot polovico.
Slovenske zaveze
Slovenija je kjotski protokol ratificirala leta 2002. Protokol zavezuje Slovenijo k osemodstotnemu zmanjšanju emisij do leta 2012 glede na izhodiščno leto 1986, ko so bili izpusti ogljikovega dioksida največji. Poleg tega evropska zakonodaja energetsko-podnebnega paketa našo državo zavezuje, da bo do leta 2020 za petino zmanjšala emisije, delež obnovljivih virov energije v končni porabi povečala na 25 odstotkov in energijsko učinkovitost povečala za 20 odstotkov.
Ob začetku prvega zavezujočega kjotskega obdobja leta 2008, torej pred finančno in gospodarsko krizo, je veljalo, da bo Slovenija zaradi presežka emisij morala do konca leta 2012, ko se bo to obdobje izteklo, plačati 80 milijonov evrov. Zdaj v službi vlade za podnebne spremembe pravijo, da Sloveniji najverjetneje ne bo treba plačati nič ali pa zelo malo. Kriza je tudi pri nas povzročila dovolj veliko zmanjšanje emisij, poleg tega sta nekaj prispevala investicijski val za izkoriščanje obnovljivih virov energije, zlasti sonca, in izboljšanje energijske učinkovitosti. Med drugim tudi zaradi izdajanja dovoljenj za onesnaževalce večjega obsega (dovoljenja IPPC).
Zmanjšujemo izpuste
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) smo leta 2009 izpuste toplogrednih plinov (TGP) zmanjšali za 3,92 odstotka glede na izhodiščno leto. K izpustom je največ prispeval ogljikov dioksid (82,4 odstotka), ki nastaja predvsem pri izgorevanju goriv. Sledila sta metan (10,4 odstotka), ki večinoma izvira iz ravnanja z odpadki in kmetijstva, in dušikov dioksid (šest odstotkov), ki prav tako nastaja pri kmetijstvu, deloma pa tudi pri ravnanju z odpadnimi vodami. Zadnja leta je opazno povečanje izpustov tega plina tudi iz cestnega prometa. F-plini, med katere spadajo fluorirani ogljikovodiki (HFC-ji), perfluorirani ogljikovodiki (PFC-ji) in žveplov heksafluorid (SF6), so k izpustom TGP leta 2009 prispevali 1,2 odstotka.
Zaradi svetovne gospodarske krize in padca industrijske proizvodnje so bili izpusti toplogrednih plinov pred dvema letoma kar devet odstotkov manjši kot leta 2008. Padec je treba pripisati predvsem manjši rabi goriv v industriji in procesnim izpustom, pravijo v Arsu. Zaradi zmanjšanja obsega tovornega prometa so bili posledično manjši tudi izpusti iz prometa. Podobno kot v Sloveniji so se leta 2009 glede na leto 2008 zaradi svetovne gospodarske krize za 17,6 odstotka zmanjšali tudi izpusti TGP v EU 27.
Čeprav se skupni izpusti v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je precej spremenila porazdelitev po sektorjih, ugotavljajo v Arsu. Najbolj, za kar 162 odstotka, so se povečali izpusti iz cestnega prometa. Ta sektor je v izhodiščnem letu k nacionalnim izpustom prispeval deset odstotkov, leta 2009 pa že kar 28 odstotkov. Opazno zmanjšanje izpustov v primerjavi z izhodiščnim letom je v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu, saj se je prispevek tega sektorja k skupnim izpustom z 22 odstotkov v izhodiščnem letu zmanjšal na deset odstotkov leta 2009. Nekoliko manjši so izpusti iz kmetijstva kot posledica zmanjšanja števila glav živine zaradi intenziviranja živinoreje. Glede na izhodiščno leto so se izpusti zaradi ravnanj z odpadki povečali za tri odstotke, k čemur so prispevali zgolj izpusti iz odlagališč komunalnih odpadkov. Izpusti iz odpadnih voda so se v tem času zmanjšali. Kljub ukrepom na tem področju je izpustov še vedno čedalje več zaradi narave procesa, saj k njim prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let), še ugotavljajo v Arsu.