Tiskane izdaje
Ljubljana – Koalicija za gozd se je zavzela za naravovarstveni vidik odpravljanja posledic ujme v slovenskih gozdovih. »Pospravljen« gozd ni zdrav gozd, so opozorili v pismu ministru za kmetijstvo in okolje, saj podrto drevje med drugim poveča rodovitnost tal.
Zaradi žleda je v slovenskih gozdovih poškodovanih dreves za približno sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase. Toliko bi je iz gozda lahko pospravili, odpravljanje posledic žledu z izsekovanjem in odvažanjem lesa pa se je že začelo. Ponekod so se v sestoje, kjer je poškodovana večina dreves, zlasti iglavcev, že zagnali težki harvesterji, ki v nekaj »potezah« odrežejo drevo, z debla veje, hlod pa odložijo na kup ali na forvarderja, odgovornega za odvoz. Za temi težkimi stroji praviloma ostajajo goloseki in tla, razrita kakor po tankovskih vajah.
Naravovarstvenikov pa ne skrbijo le ogolele površine, pomendrana kraška tla in pretirana gradnja novih vlak v še redke manj dostopne in zato bolj ohranjene gozdove, ampak tudi, ali bodo lastniki in delavci v gozdovih poskrbeli tudi za živalske vrste, katerih preživetje je odvisno od mrtvega lesa, lesa, ki ostane v gozdu in je prepuščen naravnemu procesu razgradnje. Opozarjajo, da so že zdaj zaradi intenzivnega gospodarjenja predvsem v javnih gozdovih nekatere vrste (na primer belohrbti in triprsti detel ter nekatere vrste hroščev) ogrožene ali celo zdesetkane, pretirano »očiščenje« gozdov pa bi njihove življenjske razmere še poslabšalo za desetletje vnaprej. Prepričani so, da je sanacija škode v gozdovih s spravilom poškodovanega drevja upravičena le, če gre za gozdove iglavcev, predvsem smreke in če je zaslužek s prodajo lesa večji od stroškov sečnje in spravila.
ZGS: Na tleh puščali že doslej
Z Zavoda za gozdove Slovenije pojasnjujejo, da lastniki listnatih gozdov, če niso zainteresirani, nimajo možnosti ali nočejo odstraniti poškodovanih dreves, lahko ta pustijo v gozdu. Na ZGS menijo, da se stihijske gradnje gozdnih prometnic in vlak ne morejo zgoditi, ker je to področje natančno urejeno z zakoni in predpisom, tudi z zakonom o ukrepih za odpravo posledic žleda.
Povečan posek, tudi začasno ogolele površine in pomladitev gozdov pa bodo kar nekaj živalskim vrstam (rastlinojedim parkljarjem, medvedu, divjemu petelinu) celo koristili, saj se bo ponudba hrane povečala. Obenem so na ZGS prepričani, da bo v gozdovih zaradi nepospravila ostalo dovolj lesne mase, ki bo zatočišče tudi živalskim organizmom nižjega reda. Zato dodatna spodbuda lastnikom za to, da bi les pustili v gozdu, kar predlaga koalicija, ni potrebna. Dodajajo, da so že bili posebno pozorni tudi na vlogo gozdov pri ohranjanju biodiverzitete oziroma na naravovarstvene usmeritve, ki jih vsebujejo načrti za gospodarjenje z gozdovi in z divjadjo ter da je puščanje odmrlih dreves normalna praksa revirnih gozdarjev. »ZGS se bo pri sanaciji po ujmi prizadetih gozdov trudil, da del poškodovane, a še stoječe lesne biomase prepusti naravnemu razvoju, ki bo koristil tudi živalskemu svetu,« so napovedali.
Boris Rantaša iz Koalicije za gozd pa opozarja, da bi moral zavod res zagotoviti, da se na tleh pušča čim več odmrlega drevja s premerom, večjim od 50 centimetrov. »Razmere v naravi še zdaleč niso idealne. Gozdno inventuro sem tudi sam izvajal in ne vem, ali sem v sedmih letih na tleh videl več kot 50 takšnih dreves. Trajnostno gospodarjenje v slovenskih gozdovih je res na visoki ravni, še zlasti v primerjavi z drugimi državami, toda izboljšave so možne. Predvsem pa moramo paziti, da se razmere ne poslabšajo in da sedanje ujme nekateri ne bi izkoristili za svoj, parcialni interes.«
Sposobnost listavcev izjemna
Tudi Jurij Diaci z oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani se strinja, da pri odpravi posledic žleda v gozdovih ne gre prezreti socialnih in ekoloških funkcij gozdov. S koalicijo se strinja, da je dobro, kjer je zaslužek od prodaje manjši od stroškov pridobivanja lesa, da del poškodovane drevnine, pomembne za številne organizme in rodovitnost tal, v gozdu ostane, o tem pa bo seveda odločil lastnik gozda, ki je upravičen do ekonomskih učinkov gospodarjenja. Ker bo zaradi razsežnosti ujme in majhnega interesa za gospodarjenje z gozdovi verjetno kar nekaj poškodovanega lesa v gozdu ostalo, po njegovem mnenju ni velike bojazni, da bi se ogroženost redkih vrst povečala, pomembno pa je, da se sanacija izpelje premišljeno in ne preveč širokopotezno.
»Smiselno je ohraniti čim več zdravih in poškodovanih dreves ter mladja (predrastkov). Izkušnje kažejo, da je obraščanje dreves, še posebno listavcev, izjemno. Vsa preostala drevesa so pomembna zaradi ustvarjanja gozdnega podnebja, zaščite tal, kot vir semena in habitat za organizme. Tudi zelo oslabljena drevesa, še posebno listavce z do 25 odstotkov ostanka krošnje, je smiselno ohraniti in izkoristiti njihov ugoden ekološki učinek. Poleg tega se s postopno sečnjo izognemo nasičenju trga in nižjim odkupnim cenam, ki nastopijo takoj po ujmi,« pojasnjuje Jurij Diaci, ki opozarja, da je puščanje poškodovanega drevja nedopustno v gozdovih, kjer je veliko obiskovalcev, še posebno ob poteh in cestah pa v zaledju hudournikov in v strugah potokov, kjer je bilo zaradi enostranske rasti dreves zelo veliko poškodb. Poškodovano drevje bi kot plavje lahko oviralo pretok vodotokov in v primeru poplav resno ogrozilo infrastrukturo, življenja in imetje. »Veliko lastnikov ne bo sposobno v rekreacijskih in varovalnih gozdovih izpeljati sanacije, zato bi morala na pomoč priskočiti država oziroma lokalne skupnosti,« še meni Diaci.
Ministrstvo je pismo Koalicije za gozdove, naslovljeno na ministra Dejana Židana, posredovalo članom sveta za gozdno-lesno verigo in ZGS, ki naj predloge koalicije proučita in se do njih opredelita. Na vprašanje, ali sanacijske načrte ukrepanja presojajo z vidika vplivov na naravo, še posebej v območjih Nature 2000, pa je odgovor ZGS nikalen. Dodajajo pa, da sanacijske načrte potrdi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, verjetno tudi njihov sektor za naravo.
Kam s sečnim odpadom?
Veje iglavcev je treba zložiti v kupe skladno s pravili gozdne higiene, če se ta lesna masa ne porabi za kurjavo. Veje lahko ostanejo v gozdu, vendar ne na pomlajenih površinah, prometnicah in poteh, mejnikih, kalužah, vodotokih. Ne smejo obležati na kmetijskih zemljiščih in zunanjih gozdnih robovih. »Ves sečni odpad je uporaben za proizvodnjo energije, vendar je lastnik tisti, ki odloči o uporabi, in v okviru usmeritev iz odločbe ZGS. Zaradi stroškov priprave lesne biomase iz sečnih ostankov ne pričakujemo obsežnega iznosa te biomase iz gozda, poleg tega revirni gozdarji skladno z usmeritvami sonaravnega gospodarjenja nadzorujejo iznos zelene biomase iz gozda in ga usmerjajo skladno s priporočili gozdarske in naravovarstvene stroke,« pojasnjujejo na ZGS.
Koalicijo za gozd sicer sestavljajo Cipra Slovenija, društvo za varstvo Alp, Dinaricum, društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Inštitut za trajnostni razvoj, Umanotera, Zavod Grč Vrh in štirje posamezniki.
