Tiskane izdaje
Nova Gorica, Vipava - Posledice zaradi dolgotrajne suše posledice na Goriškem in v Vipavski dolini ponekod že mejijo na katastrofo, kmetje pa so iz dneva v dan bolj obupani. Tukajšnji župani državo pozivajo k ukrepanju, obenem pa zahtevajo aktivnejšo kmetijsko politiko, da v prihodnje ne bodo le zvonili po toči.
Novogoriški župan Matej Arčon tako poziva pristojne na državni ravni, da že enkrat končno razrešijo problem Vogrščka in ga usposobijo za namakanje. Obenem apelira tudi na Sklad kmetijskih zemljišč, da razmisli o znižanju oziroma odpravi najemnin za tiste kmete, najemnike sklada, ki jih je letos suša najbolj prizadela.
Veter dodatno izsušuje zemljo
O nadaljnjih ukrepih se bo Arčon pogovoril tudi s sosednjimi župani prav z namenom, da s skupnimi močmi zahtevajo od države pristop k aktivnejši kmetijski politiki. Sicer pa si je novogoriški župan v teh dneh že ogledal posledice suše v občini. Stanje je ponekod katastrofalno, saj je pridelek uničen v celoti. Kmetje poudarjajo, da so se neugodne razmere začele že v začetku leta z orkansko burjo, nadaljevale so se s spomladansko pozebo, nato ponekod s točo, vse skupaj je kronala še suša, ki jo nenehno spremlja veter, kar dodatno izsušuje zemljo. Kmetje obupujejo, saj vode za namakanje ni, zaradi uničenega pridelka tudi ne vedo, kako bodo nahranili živino.
V Sadjarskem centru v Biljah so Arčonu povedali, da je stanje hudo in da drugega odkosa trave skorajda ni. Suša bo pustila posledice tako na sadnem drevju kot na vinski trti, ki bodo opazne še nekaj let. V omenjenem centru posebej opozarjajo na neizkoriščen zadrževalnik Vogršček. Če bi ga primerno usposobili, bi lahko rešili veliko pridelka. Opozarjajo na neodzivnost države in na dejstvo, da ni naprednega načrtovanja razvoja kmetijstva. Da je stanje še hujše, se v zadnjih desetih letih suše kar kopičijo, kmetom pa je zmanjkalo rezerv. Na kmetiji Radovana in Dimitrija Benka v Spodnji Branici imajo 200 glav živine. Stiska je velika, saj jim je suša uničila že skorajda ves pridelek, ki bi ga namenili za krmo živali, tako da se sprašujejo, kako bodo zmogli, saj bodo morali vso krmo kupiti.
»Sklada ne zanimata suša in količina pobranega pridelka«
Nad Taborom ima vinograde Davorin Slejko. Proti suši se poskuša boriti z odpornimi sortami vinske trte. Manj odporne sorte so suši že zdavnaj podlegle. Zdi se, kot da je mesec oktober. Listi so posušeni in žalostno molijo z rastlin. Trava je popolnoma izsušena in rjava. Župan je v Ozeljanu obiskal Marka Mladovana. Ogledala sta si polje koruze, storži so skorajda prazni. Krme letos ne bo. Mladovan ne ve, kje bo dobil denar za nakup krme. Dodatno ga bremeni plačevanje najemnine za zemljo, ki jo je najel pri Skladu kmetijskih zemljišč. Opozarja, da sklada ne zanimata suša in količina pobranega pridelka, najemnino zahteva ne glede na letino.
Hudo je tudi v zgornji Vipavski dolini, kjer pa nekateri očitno vseeno računajo, da bo pristojno ministrstvo kmetom povrnilo vsaj nekaj škode. Vipavska občina je tako pred kratkim prevzela pobudo, da v soglasju z drugimi občinami kmetijsko svetovalne službe v Vipavski dolini in Goriških brdih zadolži, da oceno škode preračunajo v evre. Država namreč lahko povrne škodo ljudem na prizadetem območju le, če ocena škode preseže 2,7 milijona evrov, prvi pa se morajo angažirati prav župani, ker so pristojni sprožiti ocenjevanje škode.
Bojazen, da v proračunu države ne bo denarja za povrnitev škode
V naslednjem koraku nalogo prevzame Uprava za zaščito in reševanje in če ta izda sklep, da se ocenjevanje začne, se prijavijo občine, ki se bodo tega lotile. Zaradi zapletenosti postopka se tukajšnji župani za popis škode v zadnjem času velikokrat sploh niso odločili, tokrat so si očitno premislili. »Trudimo se, da bi prišli vsaj do prvih, grobih ocen škode. Naša glavna bojazen pa je, ali je v proračunu države sploh kaj denarja za povrnitev škode, tudi če se izkaže, da smo zadostili vsem kriterijem za izplačilo škode,« pravi Marta Koruza, vodja Kmetijsko svetovalne službe Ajdovščina. Dodaja, da so se razmere v Vipavskih dolini zaradi suše v zadnjih dneh še poslabšale, najbolj prav v vinogradih, na travinji in koruzi.
