V Sloveniji se je v letu 2010 nabralo 422 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca.

V Sloveniji se je v letu 2010 nabralo 422 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kilograma na prebivalca na dan. Če že ne moremo preprečiti njihovega nastanka, jih vsaj ločujmo že doma.

S pravim načrtom in zabojniki za smeti ter minimalnim znanjem o razvrščanju odpadkov med papir, steklo, embalažo, mešane ali biološke odpadke, boste za to opravilo porabili le nekaj minut več na teden kot doslej. A zakaj sploh ločevati? »Hočeš, nočeš, moraš,« pravijo Ekologi brez meja in dodajajo: »Ker lahko tako na zelo preprost način naredimo veliko za okolje. Dragocene naravne vire preusmerimo z odlagališč, kjer bi bili zakopani za vedno, v tovarne, kjer jih sortirajo in predelujejo. Ločevanje je dobro za vse. Za kakovost okolja, v katerem živimo, in za prihodnje rodove, ki bodo tako živeli v manj onesnaženem okolju in z dovolj naravnimi viri za preživetje.«

Organizirajte se

V večjih trgovskih središčih je mogoče kupiti zabojnike za ločeno zbiranje smeti v gospodinjstvu, ločevanje pa si lahko organizirate tudi sami. »Za papir imam veliko papirnato vrečko, za embalažo vedro, stekla pa je bolj malo, zato ga sproti nosim na ekološki otok. Poznam ljudi, ki doma zbirajo ločeno le organske odpadke, vse druge pa mečejo v isto vrečo in jih ločijo šele na ekološkem otoku. To je pač stvar navade. Pomembno je tudi, da imamo posebno vrečkico za nevarne odpadke – baterije (oddamo jih lahko v trgovinah), zdravila (oddamo jih lahko v lekarni), embalažo čistil. Sama te enkrat na leto oddam v potujoči zbiralnici za nevarne odpadke ali pa jih peljem v zbirni center. Poleg tega imam še majhno posodo za mešane odpadke, ki jih je minimalno, če človek pridno ločuje,« je povedala okoljevarstvenica Petra Matos.

In čeprav se mnogim posameznikom zdi, da smetarska vozila vržejo vse odpadke skupaj, to ni res. Ekologi brez meja poudarjajo, da ima Evropska unija za države članice zelo stroge cilje za ločevanje odpadkov. »Če jih ne bomo izpolnili, bomo kot država plačevali kazen oziroma jo bomo plačevali ljudje. Tudi to je eden od razlogov, da se komunalna podjetja močno trudijo za čim večje količine ločeno zbranih odpadkov,« pravijo. Z razvrščanjem odpadkov v gospodinjstvu je mogoče koristne surovine vrniti v ponovno uporabo, iz biološko razgradljivih pa ustvarimo kompost.

Organsko brez vonja

»Ločevanje odpadkov je majhen korak, ki je hkrati naložba v nas. Odpadke ločujemo, da bi ohranili naravne vire in poslali proizvajalcem sporočilo, da želimo izdelke, ki so prijazni do narave, iz recikliranih materialov,« je prepričan Andrej Kerk, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v podjetju Plastika Skaza, kjer izdelujejo poseben koš za smeti organko. Ta tip koša za biološke odpadke je menda razširjen po vsem svetu, v nekaterih državah celo predpisan z zakonom. Zasnovan je z namenom, da v njem poteka fermentacijski proces, ki preprečuje gnitje odpadkov. S tem se v odpadkih ohranijo vsa hranila in minerali, zmanjša se odpadna masa, izogniti pa se je mogoče tudi neprijetnim vonjavam. »Izkazal se je kot vsestransko uporaben, saj omogoča, da ga praznimo le enkrat ali dvakrat na mesec. Ne potrebujemo biorazgradljivih vrečk in je zelo nezahteven za vzdrževanje. Primeren je predvsem za gospodinjstva v blokih, tudi za lastnike hiš z vrtom ali lastnim kompostnikom. Vanj lahko odlagamo skoraj vse biološke odpadke, tudi čajne vrečke, kavno usedlino, ovenele cvetlice, celo manjše kosti, medtem ko se izogibamo tekočinam, pepelu, živalskim iztrebkom,« je povedal Kerk in dodal, da je stranski produkt organka fermentacijska tekočina, ki je hkrati »vsestransko uporabna kot gnojilo za rože ali za vzdrževanje čistih odtokov«.

Sogovorniki se strinjajo, da se premalo govori o tem, da je še veliko bolj kot ločevanje odpadkov pomembna zavest. Pravzaprav je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. »Za vrečo odpadkov, ki jih ločeno zberemo, nastane 70 vreč odpadkov pri proizvodnji. Prepričani smo, da bomo z vse večjo ozaveščenostjo in seveda vse višjimi cenami, ki bodo posledica pomanjkanja naravnih virov, stopili tudi na pot bolj trajnostne porabe. In navsezadnje ugotovili, da materialno ne osrečuje, ampak pogosto celo zasužnjuje,« so prepričani Ekologi brez meja.