Napoved letine krušnega žita je dobra

Ljubljana – Napovedi pridelka pšenice so slab mesec pred žetvijo optimistične, če le ne bo vročinskemu valu sledilo neurje s točo. V žitni verigi se že pospešeno pogovarjajo o odkupni ceni, mlinarska podjetja pa zagotavljajo, da so po korektni ceni pripravljena odkupiti vso.

Na sestanku, ki ga je sklicala koordinatorka žitne verige Tatjana Zagorc, direktorica agroživilske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije, so pregledali stanje pred žetvijo. Lansko izhodišče v kakovosti (13,58 odstotka proteinov) in odkupljenih 58.000 ton žita, kolikor ga je prevzela domača mlinarska industrija, je po prepričanju Zagorčeve dobra osnova za letošnji odkup; ob tem, da so bile povprečne cene pšenice (različni razredi kakovosti) celo rahlo nad evropskim povprečjem. Tako so pridelovalci v povprečju dobili po 181 evrov za tono pridelka.

Pšenici, ki je bila jeseni posejana na 41.555 hektarih – največ je raste v Pomurju (16.350 hektarov) in v Podravju (14.800 hektarov) –, dobro kaže. Po ocenah stroke in tudi pridelovalcev bi z ustreznimi in konkurenčnimi agrotehničnimi ukrepi lahko poželi še več kot lanske 4,4 tone pridelka na hektar, a večjo slovensko pridelavo zadržuje predvsem nizka koncentracija dušika, ki se sme uporabljati za dognojevanje. »Omejevanje na eni strani in želja po večji samopreskrbi s krušnimi žiti ne gresta skupaj,« pravijo. Narejen je bil tudi korak naprej pri sortnih listah za krušna žita, letos, kot napovedujejo organizatorji pridelave, bo še bolje. Sortno listo bodo še izboljševali, letos tudi na podlagi novih reoloških analiz 33 vzorcev. To, da porabniki žita in pridelovalci pospešujejo dvostranske poslovne dogovore in da se s tem krepi pridelava za znanega kupca (tudi z zagotavljanjem ustreznih sort semena), je gotovo korak k sodobnemu upravljanju preskrbne verige z žiti, je prepričana Zagorčeva.

Model dnevne odkupne cene

Pridelovalci, kmetje in kmetijska podjetja opozarjajo na izjemno visoke cene fitofarmacevtskih sredstev in semenskega materiala, kar jih, kot pravijo, v primerjavi s konkurenco iz tujine postavlja v nekonkurenčen položaj. Želijo si izboljšav pri organizaciji zadružnega odkupa, saj je za krušna žita pomembno ločevanje glede na vsebnost proteinov.

Pomenljive so tudi besede predstavnika Sindikata kmetov Slovenije Ferija Küčana: »Večina pšenice mora ostati doma in skrbeti je treba za ravnovesje v verigi.«

Da mora žitna veriga omogočati čim boljše poslovanje vseh členov in da je porok za njeno delovanje pošten partnerski odnos med tistimi, ki pridelujejo, tistimi, ki odkupujejo, in tistimi, ki meljejo, je jasno vsem. Tudi zato predsednik uprave Žita in predsednik pekarske sekcije pri zborničnem združenju Janez Bojc pravi, da morajo vsi v dobro žitne verige optimistično gledati nanjo, a hkrati pomenljivo dodaja: »Je pa dejstvo, da je trg odprt za vse.« Tehnološki parametri odkupa pšenice zaenkrat ostajajo enaki lanskim. Mlinarska podjetja zagotavljajo, da so pripravljena odkupiti vso pšenico, ki bo na razpolago »po korektni tržni ceni« in da se bodo »močno trudila vzpostaviti trajnejše poslovne vezi«. Ker pa morajo ostati konkurenčna tako pri odkupu pšenice kot pri prodaji moke, se letos nagibajo k modelu dnevne odkupne cene ali cene na nekaj dni, saj bi s tem omejili špekulativne nakupe, ki rušijo trg.