Naravna, zlasti živa smrečica je bolj zelena

Ljubljana – Živa smrečica ali pa umetniško dodelano drevesce iz odpadnih materialov sta do okolja najprijaznejša popestritev doma ob koncu leta. Odrezane naravne smrečice po uporabi razrezane sodijo v zabojnik za organske odpadke, plastične pa v zbirni center.

Po študijah celotnega življenjskega kroga je naravna jelka v enem letu bolj prijazna do okolja kot plastična. Tako je še vrsto let potem, po desetih letih uporabe plastične smrečice in vsakoletne menjave naravne smrečice pa se skoraj izenačita. Pri tem pa je bistvenega pomena, kje ena ali druga smrečica konča. Naravno namreč lahko kompostiramo ali uporabimo za biomaso, najslabše pa je, če jo odložimo. Umetne jelke v Sloveniji večinoma pristanejo na odlagališčih. Lahko pa jih ponovno uporabimo (iz posameznih vej, denimo, izdelamo venček). Vsekakor pa so rezultati študij pokazali tudi, da so ti okoljski vplivi veliko manjši, kot jih povzročamo z našimi vsakodnevnimi opravili, na primer z vožnjo z avtomobilom namesto s kolesom.

V Slopaku opozarjajo še, da z nakupom smrečice, vsaj umetne, kupimo tudi odpadno embalažo (plastično folijo, mrežico, kartonsko embalažo ali podobno), za katero je tudi treba ustrezno poskrbeti. Menijo, da je do okolja najbolj prijazna posajena jelka ali smrečica, bor ali brin, ki jo imamo lahko več let, absorbira pa tudi ogljikov dioksid. Posušeno drevo ob razpadanju, zlasti pa umetno drevesce povzročata le emisije. Poleg tega velik odstotek umetnih jelk proizvedejo na Kitajskem, pri čemer ima že transport do Evrope velik okoljski vpliv. »Če izberemo naravno jelko, vzgojeno v lokalnem okolju, je vpliv transporta veliko manjši kot pri umetni jelki. Te so večinoma izdelane iz PVC, vsebujejo pa lahko tudi svinec.

Kje končajo božična drevesca

V ljubljanski Snagi teh podatkov nimajo, je pa, kot pravijo, zelo pomembno, da odslužene smrečice končajo v pravih zabojnikih: naravne v zabojnikih za biološke odpadke, umetne pa v ustreznem zabojniku v zbirnih centrih. »Letos nameravamo v obeh ljubljanskih zbirnih centrih (Barje in Povšetova) postaviti posebna zabojnika za zbiranje obeh vrst odsluženih novoletnih drevesc, razmišljamo pa tudi o zbiranju smrečic na zbirnih mestih. Če tega ne bomo izpeljali po tokratnih novoletnih praznikih, bomo takšno zbiranje omogočili leta 2015,« pravijo v Snagi.

Plastične smrečice Snaga enako kot druge ločeno zbrane odpadke preda podjetjem, ki poskrbijo za reciklažo. Iz naravnih smrečic pa nastanejo lesni sekanci, ki gredo bodisi v energijsko izrabo bodisi v kompostiranje.

Prednosti eni ali drugi smrečici v Snagi ne bi dali, saj ima vsaka svoje prednosti in slabosti, zares pomembno pa je, kaj s smrečico storimo, ko postane odpadek oziroma je ne želimo ali potrebujemo več. »Občane prosimo, da še uporabne smrečice iz umetne mase prinesejo v Center ponovne uporabe na Povšetovo 4 (ali pa v ZC Barje odložijo v poseben, ponovni uporabi namenjen kotiček). Enako lahko storijo z lučkami, okraski in podobnim, pravzaprav z vsem, česar ne potrebujejo več,« še dodajajo v Snagi.

Domače je boljše

V zavodu za gozdove imajo podatke zgolj za naravna drevesca avtohtonih drevesnih vrst, pridelanih v Sloveniji (največ je navadne smreke, manj je jelke in bora). »Ta drevesca morajo biti med prevozom in na trgu označena s plombo. Plombe izdaja Zavod za gozdove Slovenije. Ugotavljamo, da je bilo leta 2012 na trgu približno 20.000 domačih okrasnih drevesc,« pravi Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, so letos na trgu označena z rdečo nalepko z letnico 2013, napisom »Zavod za gozdove Slovenije« in »Darilo gozda vašemu domu«. Večinoma so to smrečice z gozdnih površin, pridobljene na način, ki je do narave prijazen. Zadnja leta kljub bogati ponudbi umetnih novoletnih jelk postaja vedno bolj modno naravno zeleno praznično okrasje. Kljub temu se zaradi v tujini pridelanih naravnih okrasnih drevesc zmanjšujeta ponudba in prodaja domačih naravnih drevesc. Ponudba je raznovrstna, razlik v ceni med doma in v tujini pridelanimi drevesci pa skorajda ni.

»V Zavodu za gozdove Slovenije spodbujamo kupovanje naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Dvigniti želimo okoljsko zavest. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč način pridelave in prevoz na tržišče. Večinoma so to smrečice, zrasle v gozdovih, na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, tudi v namenskih nasadih zunaj gozda. Posekane so bile brez škode za gozd,« pravijo gozdarji. Drevesca lahko pridobivajo le lastniki gozdov in namenskih nasadov. Manjše število nalepk (do 25) dobijo pri Zavodu za gozdove Slovenije brezplačno, za več morajo odšteti 27 centov na nalepko. V gozdu se lahko okrasna drevesa sekajo le na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. V tej so zapisani usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah tako, da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu. Nadzor nad pridelavo okrasnih drevesc in pridobivanjem mahov opravlja gozdarska inšpekcija.

Podatkov o okrasnih drevescih iz tujine nimajo. Ravno tako nimajo podatkov o okrasnih drevescih neavtohtonih drevesnih vrst (omorika, kavkaška jelka, srebrna smreka in druge), pridelanih v nasadih v Sloveniji.

Smrečice v posodah

»Če smrečice, vzgojene v posodah, primerno vzdržujemo (zalivanje, gnojenje, prenos na prosto v vegetacijski dobi), jih lahko za okras uporabimo več let zapored. Lahko jih tudi posadimo na vrtove. Če ima drevesce neprimerno nego, pa lahko propade že v enem letu,« opozarja Kolškova. Dodaja, da tujih vrst iglavcev ne smemo vnašati v domače gozdove. »Kot okrasna drevesca se v nasadih poleg navadne smreke uporabljajo tudi druge vrste smrek, pogoste so tudi jelke, poleg kavkaške je pogosta še dolgoigličasta jelka). »Pri nas se neavtohtone vrste iglavcev sadijo kot parkovna drevesa. Neavtohtonih drevesnih vrst v naše gozdove ne vnašamo,« pravi Marija Kolšek.