Borut Tavčar, gospodarstvo
Ljubljana – Saubermacher Slovenija je prvo tuje komunalno podjetje na našem trgu. Po prepričanju direktorja Rudolfa Horvata bomo pri nas popisali še na tone papirja, a bo treba na koncu ugotoviti, da je podlaga vsega ločeno zbiranje odpadkov na izvoru.
Direktor Saubermacherja Slovenija Rudolf Horvat ni nikoli imel občutka, da silijo z glavo skozi zid pri uvajanju avstrijskega naprednejšega sistema ravnanja z odpadki v Slovenijo. »Že vse od začetka je bilo pomembno, da so bili izvajalci komunalne dejavnosti takrat lahko izključno javna podjetja v lasti občine ali države. Sistem je bil neurejen, ni bilo zgrajenih varnih, urejenih deponij in količine odpadkov so hitro naraščale. To je treba še bolj poudariti, ker se zdaj, po 20 letih, srečujemo s podobnimi težavami, vendar na drugi razvojni ravni. Problemi so enaki, težnje po vrnitvi izvajanja dejavnosti ravnanja z odpadki v okvir javnih podjetij so zelo močne in sistem še vedno ni zgrajen,« pravi Horvat.
Prehitevanje v škodo
Po njegovem je sistem v Sloveniji posledica nemoči države, da bi na tem področju prevzela vlogo, kot je bilo zapisano v veljavni zakonodaji. Država bi morala po receptu gradnje cest poskrbeti za infrastrukturo za obdelovanje in dokončno odstranjevanje odpadkov, občina pa za logistiko zbiranja na svojem območju. Takšna delitev je edina ekonomsko in ekološko sprejemljiva, saj je naša država majhna in ustvari toliko odpadkov kot malo večje evropsko mesto.
»Pri tem se pozablja, da je bil že leta 2000 sprejet predpis o obvezni obdelavi odpadkov pred njihovim deponiranjem. Minilo je že 11 let, a v Sloveniji deluje le en regijski center, drugi in tretji pa sta v gradnji,« opozarja Horvat. Slovenijo tako čakajo kazni, zato zdaj hiti.
Julija lani je bilo tako uvedeno obvezno zbiranje organskih odpadkov od gospodinjstev. »Inšpekcijske službe to nadzorujejo, vendar jih ne zanima, ali izvajalec storitve to dobi plačano. Cene pa je vlada zamrznila na ravni iz sredine lanskega leta,« je s sistemom nezadovoljen Horvat.
Preveč komunal
»Pred leti so bile že narejene študije in ugotovljeno je bilo, da bi se moralo število komunalnih podjetij močno zmanjšati, ker je za pozitivno poslovanje prag rentabilnosti več kot 150.000 prebivalcev. V Sloveniji pa se stvari dogajajo ravno nasprotno. Komunalna podjetja, predvsem v majhnih občinah, rastejo kot gobe po dežju. Enako se pri nas še vedno ustanavljajo nove občine, kar je največkrat politično pogojeno, nihče pa se ne sprašuje o povišanju stroškov in rasti števila zaposlenih. Nasprotno pa v skandinavskih državah in poskusno tudi v Avstriji občine že združujejo,« opozarja Horvat.
V Sloveniji bomo po novih dokumentih leta 2015 imeli od deset do 12 centrov za obdelavo odpadkov. »To je preveč – dovolj bi jih bilo od pet do sedem. Ločevanje odpadkov bo imelo velik vpliv na količino odpadkov za obdelavo v centrih. To se že vidi v sosednjih državah, ki so zgradile objekte, ki so močno predimenzionirani. Samo v Srbiji je za več kot 400.000 ton prostih kapacitet za obdelavo oziroma odstranitev mešanih komunalnih odpadkov. Občine se zdaj zavzemajo za gradnjo centrov, predvsem zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz EU in tudi zaradi polnjenja proračuna iz najemnin in amortizacije,« pravi Horvat.
Koristna usmeritev
Pred desetimi leti smo začeli obdelovati odpadke. »Takrat bi morali ugotoviti, kaj nam lahko z nacionalnega vidika ta usmeritev prinese. Nemčija in druge države so naredile obsežno študijo, s katero so ugotovile svoje prednosti in glede na to tudi zasnovale svojo strategijo. Danes je to še toliko bolj pomembno, ker Evropa postaja odvisna od energije in surovin. Pri nas pa se je začel ukvarjati z odpadki vsak, ki ima vsaj malo časa. Posledice so že in bodo še večje. Večina zgrajenih predelovalnih kapacitet že ima oziroma bo imela težave. Investicije so bile velike, odpadkov kot surovine pa ni,« meni Horvat.
Kam gredo odpadki?
Na MOP pravijo, da večino ločeno zbranih odpadkov predelamo v Sloveniji (papirnice, plastičarji in železarji). Izvažajo se steklo in nekatere vrste plastike, ker jih za stroškovno učinkovito obdelavo ni dovolj. V centrih za obdelavo odpadkov bo lahko končalo 450.000 ton mešanih komunalnih odpadkov, od tega jih bodo 170.000 ton lahko predelali v trdno gorivo za toplarne z močjo 100 megavatov. V Sloveniji se pridela več kot 800.000 ton vseh komunalnih odpadkov na leto.
Delo v sodelovanju s Slopakom in finančno podporo mehanizma Life evropske komisije avtorsko avtonomno ozavešča bralce o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in varovanja okolja. Temu je, poleg aktualnih objav v tiskanem Delu in na spletu, namenjena celotna stran Zeleno Delo.