Ob morju med smetmi največ cigaretnih ogorkov

Ljubljana – V vseh svetovnih morjih so ena največjih težav odpadki vseh vrst. Ne najdemo jih le na gosto poseljenih obalnih območjih, nosi jih tudi v zelo oddaljene kraje. Imajo negativne vplive na okolje, zdravje in tudi gospodarstvo.

Vir odpadkov ni povezan samo z morskimi dejavnostmi, saj jih kar 80 odstotkov izvira s kopnega, iz obalnih območij s pristanišči, pomoli, plažami ter iz bolj oddaljene notranjosti, z odlagališč odpadkov. Poleg tega jih s sabo prinesejo reke, ki so velikokrat divja odlagališča odpadkov. Prav tako je eden od virov odpadkov obalni turizem. V zadnjih letih se temu področju namenja čedalje več pozornosti. Med številnimi projekti je tudi projekt Marlin, s katerim so od pomladi 2012 in do lanske jeseni spremljali količino odpadkov na obalnih območjih Švedske, Finske, Estonije in Latvije. V raziskavi so obalna območja Baltskega morja razdelili na urbana, polurbana in ruralna.

Najmanj so onesnažena ruralna obalna območja, kjer so na dolžini 100 metrov našli 75 odpadkov, na urbanih območjih pa se je njihovo število povzpelo na 236. V raziskavo so vključili odpadke, večje od 2,5 centimetra. V nasprotju s podeželjem se je število odpadkov na urbanih območjih v času raziskave še povečevalo.

Med raziskavo niso spremljali zgolj števila odpadkov, temveč tudi vrsto. Primerljivo z raziskavami v drugih morjih med njimi s 56 odstotki prevladujejo različne vrste plastike, pri čemer je največ, četrtina, take iz kategorije »druga plastika«. Vanjo sodi vsa plastika, za katero niso ugotovili, kakšen izdelek je sestavljala. S časom plastika razpada na čedalje manjše delce, iz katerih je nemogoče ugotoviti njihov izvor. Na urbanih območjih so tej vrsti plastike sledili še izdelki iz plastike, ki so znamenje hitrega življenjskega sloga: zamaški, vrečke, embalaža za hrano in plastični pribor. Med odpadki so našli tudi steklo, kovinske dele embalaže, les in papir.

Zaradi njihove majhnosti med kategorijami spremljanih odpadkov niso upoštevali cigaretnih ogorkov in so jih spremljali posebej. Vendar so po številčnosti vsekakor prevladujoč odpadek na obalah. V povprečju so jih našteli 153 na 100 metrov, na urbanih obalnih območjih pa precej več: nad 300 ogorkov na 100 metrov. Številka je toliko bolj alarmantna, saj cigaretni ogorki lahko vsebujejo veliko nevarnih snovi, kot so kadmij, arzen in svinec. V duhu nedavnega mednarodnega dneva boja proti kajenju so ti podatki lahko dodatna motivacija za opustitev kajenja.

Rezultati spremljanja obalnih območij so le vrh ledene gore, saj strokovnjaki menijo, da le 15 odstotkov morskih odpadkov doseže obalna območja. Če se nam že te številke zdijo visoke, pa je v primerjavi s severnoatlantskim obalnim območjem odpadkov na obalah Baltskega morja razmeroma malo. V povprečju na obalah severnega Atlantika, kamor spadajo območja od Islandije pa vse do španske obale, najdejo 712 odpadkov na 100 metrov. Na zahodni obali Švedske pa je ta številka še večja – 1200 odpadkov. Tam se namreč zbirajo vsi odpadki s severnoatlantskega območja.

Po nekaterih raziskavah sodeč, slovenska obala ni imuna za onesnaženost z odpadki, med katerimi prevladujejo tisti iz plastike in cigaretni ogorki, ki so sicer prav tako iz plastike. Ti so povezani tudi z obiskovalci plaž. Odpadki niso samo estetski problem, temveč imajo lahko pomembne negativne posledice na priobalni in morski ekosistem. Zato je zelo pomembno, da vsak posameznik tudi na dopustu z odgovornim obnašanjem in pravilnim ravnanjem z odpadki prispeva k čistosti naše in drugih obal.